V 98. letu starosti je umrl komunist, partizan, povojni pripadnik Udbe in nato profesor sociologije religije na FSPN (sedanji FDV), dr. Zdenko Roter. Njegovo življenje je zaznamoval dogodek iz zgodnjih 50-ih let, ko je kot član Udbe, zadolžen za kler, v bolnišnici zasliševal škofa Antona Vovka, ki so ga komunisti na železniški postaji v Novem mestu polili z bencinom in zažgali. Spomin na te dogodke je Roter odpisal v knjigi Padle maske.
Ob zgoraj navedenem je bil v komunističnem režimu leta 1926 rojeni Roter utemeljitelj sociologije religije na Slovenskem, vpliven akademik ter politik. Pri 16 letih se mladi skojevec pridružil partizanom leta 1942, po vojni pa je deloval v obveščevalni službi, znani pod slovitim imenom UDBA. Po tem se je zaposlil na Visoki šoli za politične vede (današnja FDV), kjer je, kot je trdil kasneje. bil del liberalnega tabora in svetoval liberalnemu premierju Stanetu Kavčiču. Bil je tudi svetovalec predsednika Milana Kučana.
Roter je izdal več del, vključno s trilogijo (Padle maske, Pravi obraz, Usodne prevare), kjer je opisal svoje življenje, politično zakulisje in povojne poboje, ter zagovarjal dialog med marksisti in kristjani.
Zdenko Roter je imel v povojnem obdobju vlogo pri zasliševanjih in interakcijah z ljubljanskim škofom Antonom Vovkom, kar je zaznamovalo njuno zgodovino. Po zažigu škofa Vovka 20. januarja 1952 na železniški postaji v Novem mestu, ko so priljubljenega škofa napadli in polili z bencinom, je Roter obiskal Vovka v bolnišnici. Tam je, kot je sam zapisal v svojih spominih, Vovka zasliševal in zahteval ožgane predmete (suknjo, kolar in kovček) za analizo, s čimer naj bi poskušal ugotoviti okoliščine napada.
Vovk je v svojih zapisih (V spomin in opomin) opisal te obiske kot mučne, saj ga je Roter pritiskal z vprašanji, med drugim tudi, ali ga je zažgal spremljevalec Franc Čampa, kar je Vovk označil za absurdno. Roter je trdil, da je želel pacificirati razmere in vzpostaviti dialog, a Vovk in poznejši zgodovinarji to vidijo kot del pritiska Udbe na Cerkev.
Profesor dr. Zdenko Roter, rojen leta 1926, je utemeljitelj sociologije religije na Slovenskem. Njegovo življenje je usodno zaznamoval odhod v partizane; pridružil se jim je leta 1942, še ne šestnajstleten. Po koncu vojne, pri devetnajstih, so ga vpoklicali v varnostnoobveščevalno službo, kar je bilo nekako logično po vojnih kurirskih izkušnjah. Ta služba ga je razočarala in po diplomi ter doktoratu se je zaposlil na Visoki šoli za politične vede, pozneje FSPN in zdaj FDV.
V času svojega udbovanja je Zdenko Roter imel na zvezi tudi ovaduha Pietteja (pisatelj Javoršek, spodaj), ki je bil multi špeckahla, saj je za denar obilno poročal o svojih znancih: Kocbeku, Borisu Pahorju, Dušanu Pirjevcu, Vitomilu Zupanu, Zoranu Mušiču, Josipu Vidmarju … pic.twitter.com/p7F0hiVp8D
— Stasiland Slovenija (@IgorOmerza) August 2, 2025
En odgovor na “Umrl je nekdanji član Udbe, ki je zasliševal zažganega škofa Vovka”
Mogoče se je pred smrtjo pokesal in se spovedal, da bi si tako odprl vstop v nebesa?
Naj počiva v miru!
Govori se, da je tudi Tito to storil ob koncu življenja – v UKC Ljubljana. Tito je kmalu za tem umrl. Toda duhovnik, ki ga je spovedal, tudi ni dolgo živel, kajti kmalu za tem, se je v njega zaletel kamion, ki je pridrvel iz stranske ulice. Kako “naključje” še leta 1980? Bali so se, da je Tito kaj preveč povedal???
Komentirajo lahko naročniki