Po petkovem srečanju predsednikov ZDA in Rusije, Donalda Trumpa in Vladimirja Putina, na Aljaski, za katerega bi lahko rekli, da ni šlo narobe vse, kar bi lahko, je izplen tokratnega srečanja z ukrajinskim in evropskimi voditelji videti rahlo pozitivnejši. Čeprav večina ključnih stvari ostaja nedorečenih, je vidnih nekaj ključnih korakov naprej.
Jasno je, da premirje ta trenutek ni na mizi, medtem ko varnostne garancije za Ukrajino so, glede menjave ozemlja nič novega, kar ni nujno slabo, dogovorjeno pa je, da se bosta srečala Zelenski in Putin.
Srečanje tokrat v pozitivni atmosferi
Srečanje med predsednikoma vojskujočih se držav naj bi potekalo še avgusta, njunemu srečanju pa naj bi kmalu sledilo še srečanje obeh s Trumpom. Osrednja tema pogovorov so bile sicer varnostne garancije za Ukrajino, kjer je evropska stran pokazala enotno in odločno pripravljenost sodelovanja, Trump pa je napovedal, da bodo ZDA sodelovale, kasneje pa na svojem omrežju Truth Social zapisal, da bodo celo koordinirale varnostna zagotovila za Ukrajino. Na kakšen način bodo ZDA res sodelovale in ali to pomeni prisotnost ameriških vojakov v Ukrajini, ta trenutek sicer še ni jasno, je pa Trump napovedal, da bo ta zaščita »zalo dobra«.
Zelenski in Trump sta za zaprtimi vrati govorila tudi o situaciji na terenu in izmenjavi ozemelj, pri čemer naj bi bil sklenjen dogovor, da se glede tega dogovorita Putin in Zelenski.
Tudi sicer je srečanje potekalo v diametralno drugačnem tonu kot februarja, ko so Zelenskega skoraj »vrgli« iz Bele hiše. Tokrat je prišel bolj uradno oblečen in se večkrat, pravzaprav velikokrat, zahvalil tako Trumpu kot njegovi ženi (za pismo, ki ga je poslala Putinu) ter ZDA in Evropskim voditeljem, ki Ukrajini stojijo ob strani. »Hvala za povabilo in najlepša hvala za vaše osebne napore, da ustavite ubijanje in vojno. Hvala, da ste izkoristili to priložnost, in velika hvala vaši ženi,” je v začetku dejal ukrajinski predsednik. Na vprašanje, kaj Ukrajina potrebuje od ZDA, pa odgovoril: »Vse.«
Ne glede na izplen pogovorov je Trump tudi izključil možnost, da bi ZDA nehale podpirati Ukrajino, pri čemer ni pozabil povedati, da ZDA, za razliko od prejšnje administracije, Ukrajini orožje zdaj prodajajo, plačuje pa Evropa. Podpredsednik Vance pred novinarji ni govoril, tako Trump kot Zelenski pa sta dala vse od sebe, da je šlo srečanje v pravo smer, vmes sta se celo šalila.
Zelenski je novinarja, ki ga je februarja kritiziral zaradi izbire obleke, dregnil, da je novinar tokrat oblečen enako kot zadnjič, Trump pa se je pošalil iz opazke Zelenskega, da volitev med vojno po ukrajinski zakonodaji ni mogoče izpeljati, češ, kako priročno je to. Je pa Zelenski povedal, da je ob ustreznih varnostnih zagotovilih za izvedbo le-teh, volitve pripravljen razpisati.
Trump se je pohvalil, da je končal že kar šest vojn in da pri nobeni od teh ni bilo treba najprej sklepati premirja, kar sicer ne drži povsem. Boji med Armenijo in Azerbajdžanom denimo od leta 2023 niso aktivno potekali. Je pa priznal, da premirje trenutno ni mogoče s strateškega vidika. Čeprav tega ni eksplicitno povedal, je bilo jasno, da ni sprejemljivo za Rusijo, saj očitno skuša zasesti čim več, preden je prisiljena za pogajalsko mizo.
To nenazadnje potrjujejo tudi informacije s fronte, kjer se ruski napadi v zadnjih tednih opazno krepijo.
Evropa nastopila enotno
Evropski voditelji so na srečanju odigrali izrazito konstruktivno in enotno vlogo, česar od Evrope nismo vedno vajeni. Očitno so se na sestanku na ukrajinskem veleposlaništvu pred srečanjem s Trumpom dobro uskladili, kakšna je čigava vloga. Tako je v uvodnih komentarjih vsak predstavil svoj vidik poti h končanju vojne in odigral svojo vlogo.
Ursula von der Leyen denimo je izpostavila materinsko vlogo in potrebo po vračanju ugrabljenih ukrajinskih otrok, Mark Rutte je pihal na Trumpov ego celo z naslavljanjem Trumpa kot »očka«, Emmanuel Macron in Keir Starmer sta imela nalogo Trumpa očarati, Friedrich Merz pa postaviti bolj odločne zahteve, kot je tista o premirju. Merz je po srečanju tudi dregnil Putina, če si bo sploh upal priti na srečanje z Zelenskim. Finski premier Alexander Stubb pa naj bi bil celo Trumpov soigralec pri igranju golfa.
Enotnost evropskih voditeljev je zagotovo pozitivno vplivala na razplet sestanka, ki ga je Trump celo prekinil, da je vmes opravil pogovor s Putinom, čeprav je sprva napovedoval, da bo to naredil po koncu srečanja, kar pa analitiki znova opisujejo kot pozitivno. Opažajo namreč, da Trump hitro podleže vplivu ljudi, s katerimi je obdan, zato je ključno, kdo je zadnji, ki Trumpu šepeta v uho.
S telefonskim pogovorom s Putinom med sestankom, namesto po njem, so zagotovili, da ni imel zadnje besede Putin, pač pa oni.
Kljub temu pa bodo morali evropski voditelji požreti težko spoznanje, da niso več središče sveta. Čeprav je in bo Evropa prva linija obrambne pomoči Ukrajini in že zdaj plačuje visoko ceno, sedeža zanjo za mizo v mirovnih pogovorih zaenkrat ne bo, čeprav ga je Macron predlagal. Bo pa vsaj za Zelenskega.
Slednji predlaga, da naj bo srečanje s Putinom čim prej, lokacija pa zaenkrat še ni določena.
Mornarji enotni, bodo ladjo obvarovali pred čermi?
Če potegnemo črto pod današnje srečanje v Beli hiši. Prizadevanja za mir so v bistveno višji prestavi, kot so bila zadnja skoraj tri leta, na nekaterih področjih tudi gredo v pravo smer, ni pa še jasno, ali bodo tudi dejansko dosegla cilj ali gre le za en velik blef, predvsem dobro odigran s strani Putina.
Srečanja med Putinom, Zelenskim in Trumpom v prihodnjih tednih bodo tako ključna, kot bo ključno, da zdrži ukrajinska obramba. Osvojenega Putin namreč ne izpusti iz rok in trenutno še brani ključne pozicije.
Mornarji na barki so približno poenoteni, vprašanje pa je, ali lahko v razburkanem morju pridejo do cilja ali pa jih bodo valovi in morebitna manjša nesoglasja raztreščila na čereh. V igri pa je na tisoče življenj ljudi, ki jih vojna uničuje vsakodnevno.
Komentirajo lahko naročniki