Celjski sejem je v tem tednu posvečen obrambi, saj od torka do petka tam potekata prireditvi Postani vojak in SIDEC. Na prvi Slovenska vojska prikazuje svojo opremo in veščine, s čimer se trudi v svoje vrste pridobiti čim več mladih. Druga pa po zagotovilih organizatorjev predstavlja strateško platformo za predstavitev najnovejših tehnologij v obrambni industriji, povezovanje industrije, raziskav in državnih institucij ter za krepitev slovenske vloge v mednarodnem obrambno-varnostnem prostoru.
SIDEC poteka v organizaciji MORS, SV in Grozda obrambne industrije Slovenije (GOIS), ki želijo, da dogodek postane najmočnejši te vrste v regiji. Ob okoli 170 podjetjih iz približno 20 držav že na prvem dogodku kaže, da je prireditev na dobri poti, da to zares postane. Obe prireditvi sta vrhunsko organizirani in v resnici potrebni za razvoj tako tehnologije kot varnosti, vendar vsaj SIDEC na nekaterih točkah predstavlja potencialno sporna dejstva še za koga drugega kot za Jašo Jenulla.
K siceršnjemu prestižu dogodka prispeva tudi prisotnost nekaterih evropskih orožarskih gigantov, kot so Rheinmetall, Leonardo in Diehl Defence, s katerimi Slovenija že sodeluje. Diehl Defence, na primer, proizvaja sistem zračne obrambe IRIS-T, ki se je v vojni v Ukrajini izkazal kot eden najučinkovitejših. Večje število takšnih sistemov je naročila tudi Slovenija. Leonardo, kot vemo, dobavlja letala in helikopterje.
Slovenci znamo in zmoremo
Nepoznavalce preseneča obseg in naprednost slovenske obrambne industrije. Premoremo namreč okoli 250 podjetij, od katerih tokrat omenimo le nekatere: najbolj znano je gotovo podjetje Valhalla turrets, ki razvija kupole za oklepna vozila. V sodelovanju z nemškim gigantom Rheinmetall naj bi se med drugim nameščale tudi na slovenske oklepnike Patria 8×8.
Naročniška vsebina
Začrtana smer razvoja je takšna, kot jo sodobna država potrebuje: vlaganje v razvoj modernih tehnologij, sodelovanje z univerzami, podpora državnega (SID banka) in zasebnega kapitala, koncernsko sodelovanje med podjetji, prehod od podizvajalcev do proizvajalcev končnih izdelkov, prodor na tuje trge ter večja samozadostnost Slovenije na področju obrambne tehnike. Ob krčenju civilne (npr. avtomobilske) industrije in večjem vlaganju v oboroževanje je prehod na področje obrambne tehnike tudi gospodarsko upravičen.
Preveč na prvo žogo?
Kakorkoli, dogodek jasno napoveduje usmeritev k militarizaciji, vendar je pristop nekoliko preveč zaletav, kar prinaša težave, ki bi morale biti rešene vnaprej.
Naročniška vsebina
Dvojna morala z leve
Ne glede na vse, imamo vrhunsko zanje in prvič v zgodovini slovenske samostojnosti lahko rečemo, da se slovenska obrambna industrija tudi v javnosti dviga iz neke sramotne obskurnosti. Do sedaj je bilo grdo, če podjetje proizvaja nekaj za obrambo. “Vaša tehnologija Palestince ubija”, je ob vhodu na prizorišče vpila peščica Jenullovih protestnikov in zatrjevala, da orožje služi ubijanju, in ne obrambi. Pozabili pa so predložiti svoj nabor alternativnih obrambnih sredstev.
Ne glede na vse, imamo vrhunsko zanje in prvič v zgodovini slovenske samostojnosti lahko rečemo, da se slovenska obrambna industrija tudi v javnosti dviga iz neke sramotne obskurnosti.
Kljub temu da s(m)o vsi obiskovalci njihov šov hladno prezrli, je Jenull dosegel svoj namen: pokazati, da njegova četica še vedno koraka in si zasluži še kakšen cekin iz davkoplačevalskega denarja. Namen ni bil resno protestirati. Podobno je pri Levici, ki v strahu za lastno usodo s tihim privoljenjem podpira napovedano militarizacijo, da le vlada ne bi padla.
Vprašanja, bolj pereča od Jenullovih
Kljub temu, da bo takšnim dogodkom in poslovnim procesom vedno nekdo nasprotoval, je prav, da jih imamo. To velja posebno za Slovence, ki bi s svojim znanjem lahko, kot še mnogokje, dvigovali meje mogočega. Vendar obstajajo dimenzije, ki predstavljajo velike izzive, včasih celo mečejo sence dvoma. Kaj tiči za prisotnostjo nekaterih podjetij? Na primer Leonardo. S samimi helikopterji ni nič narobe, vrhunski so. Čudni pa so nekateri posli okoli njih.
Podobno velja za finsko-nemško-slovenski trikotnik Patria – Rheinmetall – Valhalla turrets. Spomnimo se preko sistema OCCAR naročenih oklepnikov Boxer, verjetno trenutno najboljših kolesnih oklepnih vozil na svetu. Golobova vlada se jim je odrekla za sorazmerno zastarele Patrie, ki jih Finci pač še vedno radi prodajo, če jih kdo hoče kupiti. Boxerji bi prišli polno opremljeni, na Patrie pa bo Valhalla v sodelovanju z Rheinmetallom montirala svoje kupole. O vojaški smotrnosti poteze naj sodi vsak sam, videli pa bomo, kakšni bodo kapitalski tokovi pri tem poslu ter kaj bo imel s tem novoustanovljeni paradržavni DOVOS pod vodstvom Damirja Črnčeca.
Dejstvo, da bi lahko postali sorazmerna tehnološka sila in ob tem najprej modernizirali sebe, je več kot očitno postavljeno na stranski tir.
V tej smeri se pojavlja še kopica vprašanj: zakaj Mil-sistemikine digitalizacije ni zaslediti v Slovenski vojski, najdemo pa jo v nemški? Zakaj Pipistrelovo tehnologijo uporabljajo Američani, Slovenci pa v zelo omejenem obsegu? In zakaj se govori, da se namesto vrhunskih ElevonX-ovih dronov MORS poteguje za nabavo nekih drugih sistemov izpred več kot desetletja? Dejstvo, da bi lahko postali sorazmerna tehnološka sila in ob tem najprej modernizirali sebe, je več kot očitno postavljeno na stranski tir. Medtem pa se vse vrti okoli Valhalle in Patrie.
Slovenija in svet potrebujeta platformo, kot je SIDEC. A dokler pristojni ne bodo jasno odgovorili na zgornja vprašanja, bo ostal dvom v iskrenost dogodka. Nehote se postavlja vprašanje, ali ni nekje visoko na lestvici prioritet vsaj nekaterih od organizatorjev legalizacija biznisiranja pred javnostjo, skrita za poslovne priložnosti za slovenska podjetja. Zaenkrat kaže, da slednja več priložnosti dobijo v tujini kot doma.
Komentirajo lahko naročniki