Tri leta in pol po začetku ruske invazije na Ukrajino se znova odpira možnost mirovnega sporazuma – a s pogoji, ki ostajajo skrajno sporni in težko sprejemljivi za Kijev. Ruski predsednik Vladimir Putin je po srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom na Aljaski predlagal kompromis: Ukrajina naj se v celoti umakne iz Donbasa, se odpove članstvu v Natu, razglasi nevtralnost in prepove prihod zahodnih vojakov na svoje ozemlje. V zameno bi Moskva zamrznila frontne črte v Zaporožju in Hersonu ter se odpovedala manjšim delom ozemlja v regijah Harkov, Sumi in Dnipropetrovsk.
Putinovi pogoji pomenijo omilitev prvotnih zahtev iz leta 2024, ko je Moskva zahtevala predajo štirih celotnih regij. A Kijev jih še vedno vidi kot zahtevo po kapitulaciji. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je večkrat poudaril, da Donbas ni le industrijsko središče, temveč ključna obrambna linija. »Če govorimo o umiku z vzhoda, tega ne moremo storiti,« je dejal. Članstvo v Natu, ki je v ukrajinski ustavi zapisano kot strateški cilj, ostaja po njegovem mnenju najzanesljivejše varnostno jamstvo.
Trump je po srečanju izrazil optimizem in poudaril, da si želi v zgodovino zapisati kot »mirovni predsednik«. V Washingtonu pa ob tem jasno sporočajo, da bodo glavno breme pri varnostnih jamstvih za Ukrajino morale prevzeti evropske članice Nata. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je medtem zavrnil vsako možnost nameščanja tujih sil v Ukrajini in Kijev obtožil, da mu ni v interesu dolgoročna rešitev.
Razmere na bojiščih dodatno otežujejo pogajanja. Rusija danes nadzoruje okoli 20 odstotkov ukrajinskega ozemlja, vključno z večino Donbasa, kar ji daje določeno pogajalsko prednost. Analitiki opozarjajo, da so Putinovi pogoji za Kijev politično in strateško nesprejemljivi, saj bi pomenili delno odpoved ozemlju in strateškim ciljem. Hkrati pa poudarjajo, da je Anchorage prinesel doslej najresnejšo priložnost za mir, saj sta prvič v ospredju konkretna pogajalska izhodišča.
Vprašanje zdaj je, ali bodo strani našle skupni imenovalec ali pa bo konflikt zdrsnil nazaj v dolgotrajno vojno izčrpavanja. Kot pravijo diplomati, bi morebitni dogovor , četudi z grenkim priokusom, lahko pomenil konec krvavega poglavja, ki je že terjalo na sto tisoče življenj.
Vojna v Ukrajini ostaja ena najtežjih zgodb sodobnosti, ne le zaradi obsežnega uničenja, temveč tudi zaradi njenega bratomornega značaja. Dva slovanska, krščanska naroda s skupnimi koreninami v Kijevski Rusiji se že več kot tri leta izčrpavata v spopadu brez jasnega izida.
Naročniška vsebina
Popolne pravičnosti in zadovoljstva v tem konfliktu verjetno ne bo mogoče doseči. A slab mir je vseeno manj slaba rešitev kot pa nadaljevanje »dobre vojne »(kar je protislovje samo po sebi), ki prinaša predvsem trpljenje, izgube in dolgotrajne posledice za vse vpletene.
Komentirajo lahko naročniki