Proti zakonu, ki “otroke reducira na trgovsko blago in moške na semenske bike” Primc bliskovito zbral 5.000 podpisov. Jankoviću pa sporoča, da bodo tudi poleti na straži “drekovoda”

Na najbolj vročem, že 23. shodu pred magistratom, zadnjič pred počitnicami, sta bili tokrat v ospredju dve temi – zaščita pitne vode v prestolnici in zaščita materinstva in očetovstva, predvsem slednjega je Državni zbor povozil z zakonom o postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, kjer se, kot opozarja Primc, moške reducira na raven semenskega bika, otroke pa prikrajša za očeta.

A kot ugotavljajo udeleženci shoda, očitno razmere v državi še niso tako slabe, da ne bi bilo »še kakšne stopnice navzdol«, sicer bi bil Mestni trg danes poln, čemur pritrjuje tudi dejstvo, da preostali mimoidoči tematike ali ne poznajo, ali pa jih ne zanima.

Že med samim shodom so sodelavke Gibanja za otroke in družine uspele zbrati in prešteti toliko podpisov, da je že jasno, da so zbrali dovolj podpisov za prvo stopnico – začetek zbiranja podpisov za naknadni zakonodajni referendum  na temo umetne oploditve. Samo s podpisi zbranimi na trgu in tistimi, ki so jih udeleženci zbrali med svojimi znanci in sosedi ter jih je namreč nabralo že 5.000, kar je dvakrat več od potrebnih 2.500  za začetek zbiranja ovenjenih 40.000 podpisov. Zbiranje pa traja še nekaj dni.

Primc: Zakon reducira otroke na trgovsko blago, moške na semenske bike, ženske pa preobremenjuje s celotnim bremenom družine

Aleš Primc, predsednik gibanja in istoimenske stranke ter ljubljanski mestni svetnik, ki redno organizira shode pred mestno hišo je poudaril, da gre pri omenjenem zakonu za napad na vrednoto družine, ki moške reducira na raven plemenskih bikov, ki dajo zgolj svoje seme, otroke pa prikrajša za poznavanje očeta, njegove družine in sorodnikov ter očetovo vlogo v odraščanju otroka.

»Smo enakopravni, a nismo enaki. Različnost mame in očeta je bogastvo družine in družbe in država nima pravice otroku vzeti očeta,« je opozoril Primc, ki ocenjuje, da država s tem ukrepom otroke reducira na raven trgovskega blaga, objekta, ki si ga zaželiš. Tako je samo vprašanje časa, kdaj bodo to možnost, z uvedbo nadomestnega materinstva, dobili tudi moški.

Opozarja, da je zakon škodljiv tudi za ženske, saj nanje prelaga vse breme v družini in jih sili v preobremenjenost in izgorelost, moškim pa, namesto, da bi jih spodbujala k pomoči ženskam, sporoča, da v družini niso potrebni.

Zaradi pozornosti javnosti “drekovod” še nima gradbenega dovoljenja

Ne le zbrani podpisi za referendum, etapna zmaga za Primca je tudi dejstvo, da niti kanal C0 v celoti, niti garažna hiša pod tržnico še nimata gradbenega dovoljenja, čeprav se pristojni na vse pretege trudijo, da bi javnost izločili iz postopkov. »Če ne bi bilo pozornosti javnosti na projektu, bi se že vsak dan po drekovodu pretakalo 3 milijone litrov nevarnih odplak po ceveh, ki po standardu puščajo tri decilitre na kvadratni meter.« zato je čestital udeležencem, da s svojimi protesti ustavljajo škodljiv projekt.

Opozoril je tudi, da je ljubljanska pitna voda nacionalni problem, saj v Ljubljani dela preko 100.000 ljudi iz drugih koncev Slovenije, tukaj se učijo in študirajo dijaki in študentje ter se zdravijo najtežji bolniki iz vse Slovenije.

Napovedal je še, da bodo kljub počitnicam bdeli, kaj se dogaja na trasi kanala, da ne bi Janković izkoristil poletne odsotnosti pozornosti in nadaljeval gradnje kanala.

Tina Bregant: Mož in oče je več kot biološko dejstvo

Podpredsednik in vodja ljubljanskega odbora SDS Aleš Hojs je ob tem spomnil še na preplačila gradbenih projektov v Ljubljani, tako glede nadgradnje čistilne naprave, ki je namesto 4-8 milijonov, kolikor ocenjuje, da bi morala, stala 30 milijonov, podobna preplačila pa se dogajajo tudi glede kopališča Ilirija in atletskega stadiona  Šiški.

Tehnično rešitev namesto kanala C0 za kanalizacijo iz Medvod, Vodic in severnega dela Ljubljane pa vidi v nadgradnji čistilne naprave Brod.

Predsednica SLS in ljubljanska mestna svetnica Tina Bregant je bila prav tako kritična do zakona o umetni oploditvi in kanala C0 kar je podkrepila tudi z literarnimi primeri iz del Prežihovega Voranca in Karla Destovnika Kajuha. »Katera mama si želi biti sama? Kot da ni to poslanstvo že dovolj težko. Gre za zanikanje pomena mater in očeta. […] Biti oče in mož je več kot le biološko dejstvo.«

Tako Bregantova kot Hojs sta napovedala drugačno vlado po volitvah, do katerih je potrebno vztrajati. Bregantova je uporabila kar osrednji slogan stranke SDS: »Vzeli si bomo državo nazaj. Je naša.«

“Ni nam še dovolj slabo”

Na mestnem trgu se je zbralo več sto protestnikov, ki pravijo, da skušajo po najboljših močeh narediti, kar lahko, pa naj bo to protestiranje, zbiranje podpisov, ali udeležba na volitvah. Ne želijo dopustiti, da se z državo dela tako mačehovsko, zato vztrajajo, nekateri so bili na vseh 23 shodih pred magistratom do zdaj. Nekateri tudi malo razočarano ugotavljajo, da »nam še ne gre tako slabo. Je še kakšna stopnica, po kateri se lahko spustimo. Sicer bi danes Mestni trg pokal po šivih.«

Da vlada precejšnja apatija med ljudmi pa kažejo tudi odzivi nekaj mimoidočih, ki tematike niti kaj dosti ne poznajo ali spremljajo, niti jih posebej ne zanima.