Prihajajoči vrh EU-Kitajska, prestavljen iz Bruslja v Peking in skrajšan z dveh dni na enega, nakazuje napete odnose, poroča DW. Na vrhu, ki naj bi obeležil 50 let diplomatskih odnosov, se bosta predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Antonio Costa srečala s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom oziroma premierjem Li Qiangom. Vendar so pričakovanja za preboj pri reševanju trgovinskih trenj nizka, saj Kitajska kaže omejeno pripravljenost za sodelovanje, pravi Alicja Bachulska, strokovnjakinja pri Evropskem svetu za zunanje odnose.
EU očita Kitajski nepoštene trgovinske prakse, vključno z ogromnimi subvencijami za domače dobavitelje, omejenim dostopom do kitajskega trga za evropske proizvajalce in prekomerno proizvodnjo, ki vodi v damping poceni električnih vozil (EV) v Evropi. To ogroža evropsko avtomobilsko industrijo, zato je EU uvedla do 45-odstotne carine na kitajska EV. Kitajska zanika te obtožbe, sklicuje se na nacionalno varnost in gospodarski razvoj ter predlaga minimalne cenovne zaveze namesto carin. Hkrati so kitajske omejitve izvoza redkih zemelj, ključnih za čisto tehnologijo in čipe, v letu 2025 zmanjšale pošiljke v EU za 84 %, kar povzroča motnje v dobavnih verigah. Kljub junijskemu dogovoru o olajšanju nekaterih omejitev evropska podjetja še vedno poročajo o zamudah.
Medtem ko se kitajsko gospodarstvo usmerja k visokokakovostnemu razvoju na področjih umetne inteligence, superračunalništva in EV, nekateri evropski opazovalci vidijo priložnost za izkoriščanje napetosti med Kitajsko in ZDA, zlasti zaradi carin predsednika Donalda Trumpa. Vendar Bachulska opozarja, da se Kitajska počuti samozavestno, saj verjame, da je čas na njeni strani. EU z instrumentom proti gospodarskemu izsiljevanju in nadzorno skupino za uvoz nakazuje tršo držo, a za učinkovito nasprotovanje kitajskim praksam bo potrebna politična volja.
Komentirajo lahko naročniki