Prebiličeva tanka rdeča črta ali zakaj njegov antigolobizem najbrž ni iskren

Leta 2013 je zaradi ugotovitev Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) padla druga Janševa vlada, po prihajajočih volitvah pa se lahko zgodi, da zaradi nje ne bo vzpostavljena druga Golobova.

Sodelovanje Vladimirja Prebiliča z Golobom naj bi bilo namreč odvisno od razsodbe KPK o tem, ali je predsednik vlade v primerih Bobnar in/ali Karigador kršil integriteto. Kot da se v zadnjih letih ne bi nabralo nič koliko ravnanj, ki so v navzkrižju z vrednotami, ki naj bi jih zasledovala Prebiličeva stranka Prerod. In o katerih KPK pač ne razsoja.

Pred nekaj tedni je na primer Golobov odvetnik Stojan Zdolšek pred izjavo za medije na aroganten način odslovil novinarko Tarče. Predsednik vlade tega dogodka sploh ni komentiral, kaj šele, da bi storil tisto, kar bi bilo edino normalno – odslovil odvetnika. Toda zakaj bi, če pa javnost in mediji tega niso terjali. V obratni situaciji (če bi v času Janševe vlade novinarko Tarče odslovil Janšev odvetnik Franci Matoz) bi bil ljubljanski »kolesariat« verjetno že v pogonu, predsednik novoustanovljene levoliberalne stranke pa bi sklical tiskovko, na kateri bi dogodek »najostreje obsodil«.

Rdeča črta

Prebilič želi volivcem očitno prodati oboje – antijanšizem in antigolobizem. Kar je razumljivo. Je pa nenavadno, če ne celo hecno, da je njegov antigolobizem odvisen od neke ocene neke institucije o neki zadevi (če se omejimo na Karigador), ki je – roko na srce – v primerjavi z drugimi ravnanji premierja in njegove vlade precej minorna. Človek bi lahko cinično pripomnil: če te nič drugega dovolj ne zmoti, potem pa res ni treba, da te to.

In verjetno ga res ne bo. Vsaj ne tako zelo, da na koncu ne bi vstopil v novo Golobovo vlado, če se bo za to ponudila priložnost. Kdor je spremljal njegove izjave v zvezi s tem, je lahko opazil, da je bila rdeča črta pred kongresom na debelo zarisana, že na kongresu pa jo je precej stanjšal. Kar je bilo kar nekako prezrto. Takole je povedal: »Kar se tiče Gibanja Svoboda in aktualnega premierja, pa najprej počakajmo do konca. Če se bodo stvari izkazale kot problematične, potem bo seveda treba resno premisliti o tem sodelovanju.«

Verjetno se zaveda, da bi njegova košarica Golobu lahko pomenila pat pozicijo in še ene volitve, po katerih bi se možnost za oblikovanje desnosredinske vlade (SDS, NSi in Demokrati) povečala. Tega pa si nihče levo od sredine, kamor se prišteva tudi Prerod, ne želi.

Pozicioniranje novega obraza

Zdi se torej, da pri Prebiličevem sklicevanju na KPK ne gre toliko za vprašanje (ne)sodelovanja z Golobom, ampak za nekakšno signaliziranje kreposti, češ, za razliko od glavnih predstavnikov obeh polov, Janše in Goloba, sam institucije pravne države spoštujem.

V širšem smislu pa gre seveda za logično pozicioniranje (novega) novega obraza. Toda tokrat je situacija specifična. Volivci, ki so leta 2008 izbrali SD, 2011 Pozitivno Slovenijo, 2014 Stranko Mira Cerarja, 2018 Listo Marjana Šarca in leta 2022 Gibanje Svoboda, so vsakič volili stranko, za katero je bilo jasno, da bo na levem polu vodilna. Vsak prejšnji novi obraz se je namreč na hitro slabo postaral; v najboljšem primeru je ostala stranka dovolj relevantna, da je še enkrat prišla v parlament in jo je novi obraz vzel v koalicijo.

Kot kaže, bi bila lahko Svoboda prva instant stranka, ki ji podpora ne bo strmoglavila tako močno, da bi na levi izgubila primat. Vseeno pa ji je strmoglavila dovolj, da bi potrebovala za vnovično oblikovanje koalicije še nekoga novega. Tu pride v igro Prebilič. Ko se je še odločal, ali bi vstopil, je bilo veliko govora o tem, da bo on pač tisti, ki bo pobral nekaj razočaranih volivcev Goloba in zakrpal manko do 46 sedežev v parlamentu.

Če se torej Prebilič Golobu ne bi zoperstavljal, bi bilo vse skupaj preveč prozorno. Nenazadnje bi tudi razočarane volivce Goloba motilo, da oddajajo glas nekomu, ki bo omogočil novo vlado tega istega Goloba, torej tistega, nad katerim so razočarani.

Prioritete

Iz tega seveda ne sledi, da je Prebiličev antigolobizem izključno pragmatične narave ali celo zvijača za pridobivanje glasov. Lahko da je iskren. A to še zdaleč ni garant, da razočarani volivci Svobode z glasom za Prerod ne bodo omogočili še ene Golobove vlade.

Je pa res, da prioriteta levoliberalnega volivca, ki skače z ene stranke na drugo, tako ali tako ni preprečiti Golobove vlade, pač pa preprečiti Janševo.