Pet od šestih držav članic Nata ob meji z Rusijo in Belorusijo – Finska, Estonija, Latvija, Litva in Poljska – namerava okrepiti obrambo svojih meja z uporabo min, s čimer opuščajo Ottawsko konvencijo iz leta 1997, ki prepoveduje uporabo protipehotnih min. Odločitev, ki jo je spodbudila ruska invazija na Ukrajino leta 2022, je namenjena odvračanju morebitne agresije na 3.500 kilometrov dolgi meji, poroča DW.
Medtem ko je Ottawsko konvencijo podpisalo 164 držav po vsem svetu, je 33 ni. Poleg velesil ZDA in Kitajske to vključuje tudi Rusijo. Pravzaprav ima Kremelj daleč največjo zalogo protipehotnih min na svetu, in sicer približno 26 milijonov. Mnoge od teh se že uporabljajo v Ukrajini.
Novi načrt predvideva proizvodnjo in skladiščenje min do konca leta 2025 za hitro uporabo v izrednih razmerah. Litva, ki je še posebej ranljiva zaradi svoje lege med ruskim Kaliningradom in Belorusijo, bo za mine namenila 800 milijonov evrov, saj Rusijo vidi kot »eksistencialno grožnjo«. Rusija je v zadnjih letih povečala proizvodnjo min, medtem ko je Evropa v skladu z Ottawsko konvencijo svoje zaloge uničila.
Kritiki opozarjajo na humanitarne in okoljske posledice. Mine, ki so lani po svetu ubile ali ranile skoraj 6.000 ljudi, od katerih je bilo 80 % civilistov, predstavljajo dolgoročno nevarnost. Čiščenje je drago in nevarno, 58 držav pa je še vedno onesnaženih z minami iz preteklih konfliktov. Eva Maria Fischer iz organizacije Handicap International Germany je načrt označila za »nevaren korak«, saj mine ubijajo brez razlikovanja, obstajajo pa alternativni obrambni ukrepi.
Zagovorniki vidijo mine kot ključen del strategije odvračanja. David Blair, dopisnik časopisa The Telegraph, je načrt opisal kot novo, eksplozivno “železno zaveso” Dodatni ukrepi vključujejo utrjene ograje, zgodnje opozorilne sisteme in prikrito obrambo, a načrt povečuje napetosti in grozi z neobljudenimi območji ob meji.
Komentirajo lahko naročniki