Naprej Poljaki in opravičilo, potem vse ostalo

Odnosi med Poljsko in Ukrajino, še pred kratkim tesnih zaveznic v boju proti ruski agresiji, so se v zadnjih dneh močno ohladili. Povod je odločitev poljskega predsednika Karola Nawrockega, ki je z vetom blokiral zakon o podaljšanju socialne pomoči ukrajinskim beguncem na Poljskem. S tem je ogrozil ne le finančno varnost okoli 1,5 milijona Ukrajincev na Poljskem, temveč tudi pravno podlago za financiranje sistema Starlink, ključnega za komunikacijo ukrajinske vojske.

Nawrocki, sicer zgodovinar, ki se je v volilni kampanji profiliral s sloganom »Najprej Poljaki«, ob tem predlaga zaostritev zakonodaje in popolno prepoved čaščenja Stepana Bandere ter simbolov Organizacije ukrajinskih nacionalistov (OUN) in Ukrajinske uporniške vojske (UPA). Po njegovem bi bilo treba njihove simbole in simbole povezane z njihovim voditeljem Stepanom Bandero pravno izenačiti s tistimi nacističnega in komunističnega režima. Spomnimo, pripadniki UPA so med letoma 1943 in 1945 izvedli grozljive množične poboje Poljakov, znane kot volinski pokol, v katerem je bilo ubitih do 150.000 ljudi in ki je praktično zbrisal poljsko prebivalstvo na tem območju. Trditvam Nawrockega se je kasneje pridružil tudi poljski obrambni minister.

🇵🇱❌🇺🇦 Poland is done pretending.

Polish Defense Minister, Władysław Marcin Kosiniak-Kamysz:

“If Ukraine does not come to terms with the issue of the Volhynia massacre… Then there is no chance for Ukraine to enter the European Union.”

This comes one day after Polish… pic.twitter.com/rEHN1JoPpC

— DD Geopolitics (@DD_Geopolitics) August 26, 2025

🇵🇱🇺🇦❗
The authorities in Kyiv warned Poland that they would react if the Sejm equated Bandera’s symbolism with Nazi and communist ones, wrote the Ukrainian website European Truth. pic.twitter.com/0C095EIenA

— Based Poland 🇵🇱 (@Poland_Based) August 25, 2025

A ravno ta točka povzroča razdor med državama. V Ukrajini Bandera ostaja simbol upora proti Moskvi. Leta 2010 ga je tedanji predsednik Viktor Juščenko celo odlikoval z redom »Junaka Ukrajine«, čeprav so v EU in na Poljskem sledile ostre kritike. Še danes, vsako leto 1. januarja, na njegov rojstni dan, po ukrajinskih mestih potekajo množični pohodi  z baklami, vodeni s strani skrajnih skupin z gesli, ki nekritično poveličujejo Bandero in njegove sodelavce. Ukrajinske oblasti, še posebej od začetka vojne leta 2022, takšne manifestacije praviloma ignorirajo, podobno kot njihovi zahodni zavezniki.

Na nevarnost tovrstnega »spomina po meri« je opozoril tudi primer nekdanjega veleposlanika Ukrajine v Nemčiji Andrij Melnyk, ki je leta 2022 sprožil diplomatski škandal z izjavo, da Bandera »ni bil množični morilec« in da je zanj in za številne Ukrajince junak. Besede so povzročile ogorčenje predvsem v uradni Varšavi, ukrajinske oblasti pa izjave, ki bi v drugi državi pomenila konec veleposlanikove kariere, niso sankcionirale, še več, Melnyk je bil po koncu službovanja v Nemčiji nagrajen z mestom namestnika zunanjega ministra in kasneje mestom stalnega predstavnika Ukrajine v OZN.

Dodatno senco pa je vrgla epizoda med obiskom Zelenskega v Kanadi leta 2023, ko so v kanadski parlament med drugim povabili in počastili Jaroslava Hunko, nekdanjega pripadnika zloglasne 14. SS-divizije »Galicija«, ki je bila sestavljena večinoma iz Ukrajincev in je slovela po svoji krutosti. Škandal, ki se je končal z opravičilom premierja Justina Trudeauja in odstopom predsednika parlamenta, je znova razgalil, kako selektivno se Kijev in njegovi podporniki lotevajo vprašanja zgodovine.

Spor Nawrockega s Kijevom tako ni le notranjepolitično orožje, temveč opozorilo, da brez iskrenega soočenja z dediščino OUN-UPA in Bandere dolgoročno prijateljstvo ne bo mogoče. Čeprav Poljska ostaja ena ključnih podpornic ukrajinskega boja proti ruski agresiji, bo morala tudi Ukrajina narediti korak: priznati temne plati svoje preteklosti. Ignoriranje teh dejstev je kratkoročno politično priročno, dolgoročno pa nevarno – tako za odnose z Varšavo kot za verodostojnost pred Zahodom.