Portal Siol razkriva zanimive podatke s slovenskega nepremičninskega trga:
V Sloveniji si lastno stanovanje s pomočjo bančnega posojila vse pogosteje lahko privoščijo predvsem tisti z nadpovprečnimi dohodki. Po podatkih Banke Slovenije je kar 90 % vseh, ki so lani vzeli stanovanjsko posojilo, imelo višjo plačo od slovenskega povprečja, četrtina pa celo dvakratnik povprečne mesečne plače.
Leta 2024 je povprečna neto plača znašala 1.550 evrov, kar pomeni, da mnogi kupci z nižjimi prihodki postopoma izginjajo s trga. Delež posojilojemalcev z dohodki pod povprečjem se je od leta 2019 zmanjšal za skoraj polovico.
Zaskrbljujoče so tudi spremembe pri obremenitvi dohodka z obroki posojil. Leta 2020 je 15 % posojilojemalcev za stanovanje odštelo manj kot 20 % mesečnih prihodkov, lani pa le še 8 %. Po drugi strani je močno narasel delež tistih, ki za posojilo plačujejo od 30 do 40 % svojih dohodkov, vse več pa je tudi primerov, kjer gre skoraj polovica plače za poplačilo stanovanjskega kredita.
Večina Slovencev se za nakup doma zadolži za 15 do 20 let, kar je veljalo za skoraj polovico kupcev v letu 2023. Le manj kot odstotek se je odločil za maksimalno dobo 30 let.
Na trgu sicer beležimo upad aktivnosti – prodaja stanovanj se je lani zmanjšala za do 30 % v primerjavi z letom 2022, prodaja hiš pa za okoli 25 do 30 %, kar odraža tako visoke cene kot nižjo dostopnost kreditiranja.
Celotno analizo vključno z grafi si lahko preberete na portalu Siol.
Komentirajo lahko naročniki