Spremembe financiranja zasebnih vrtcev, ki jih prinaša novela Zakona o vrtcih, so sprožile burne razprave. Državni zbor je namreč nedavno začel obravnavo predloga, ki po mnenju Iniciative staršev otrok v zasebnih vrtcih in Združenja zasebnih vrtcev Slovenije ogroža obstoj zasebne predšolske vzgoje.
Starši otrok, ki obiskujejo zasebne vrtce, zato za petek, 12. septembra ob 15.00, organizirajo protestni shod pred Državnim zborom v Ljubljani.
Civilna iniciativa staršev otrok v zasebnih vrtcih in Združenje zasebnih vrtcev Slovenije opozarjata na hude posledice sprejema novele Zakona o vrtcih (Zvrt-H), ki da bo postopoma ukinila vse vrtce, katerih lastnik ni država – čeprav ti izvajajo javni kurikulum.
Vlado obtožujejo, da z novelo ogroža družine, zlasti socialno šibkejše, ki so te vrtce izbrale zaradi dostopnosti in prilagodljivosti. Opozarjajo tudi, da novela pomeni poskus izrinjanja zasebne pobude iz šolskega sistema, kar da bo imelo hude posledice za otroke in starše.
Omejevanje ali ustvarjanje elitizma?
Zasebni vrtci so že zlasti kritični do izjave ministra za šolstvo Vinka Logaja, ki je na konferenci ravnateljev na Brdu pri Kranju 21. avgusta 2025 zasebne vrtce označil za dobičkonosna podjetja, ki izstavljajo račune občinam, in napovedal, da bo novela Zakona o vrtcih omejila njihov elitizem. Zasebni vrtci takšne obtožbe zavračajo ter poudarjajo, da so neprofitni, podvrženi strogim pogojem ministrstva za ustanovitev in delovanje ter cenejši za občine, saj starši nosijo večji del stroškov.
Evo, na seznamu razrednih sovražnikov so pristali še zasebni vrtci. https://t.co/0TjeqGJ8Dz
— Jernej Vrtovec (@JernejVrtovec) August 28, 2025
Po njihovem mnenju novela ne odpravlja elitizma, temveč ga bo ustvarila, saj bo brez sofinanciranja mesečna oskrbnina v zasebnih vrtcih, ki znaša 800 evrov ali več, dostopna le premožnejšim. Zasebni vrtci zato zahtevajo enako obravnavo otrok in ohranitev pravice staršev do izbire vrtca, ki je pogosto pogojena z logističnimi razlogi.
Pomemben signal nasprotnikom novele je odločitev Komisije za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino v Državnem svetu RS, ki jo vodi Branimir Štrukelj. Komisija je 28. avgusta 2025 predlog zakona zavrnila, kar zasebni vrtci vidijo kot potrditev, da je zakon nejasen, nedorečen in krivičen.
Kot so organizatorji navedli v sporočilu za javnost, bodo na protestu poudarili tri ključne točke:
- da bo sprejem takšne zakonodaje pomenil hud udarec za najranljivejše slovenske družine;
- da minister za šolstvo načrtno zavaja slovensko javnost, saj novelo lažno predstavlja kot “izboljšavo sistema”, v resnici pa novela staršem odvzema temeljno pravico do izbire predšolske vzgoje za njihove otroke;
- da novela zakona de facto pomeni uničenje zasebnih vrtcev in tlakuje pot uničevanju zasebne pobude v celotni šolski vertikali (v naslednjem koraku bodo na vrsti višje šole in gimnazije).
Nujna prilagoditev razmeram?
Nasprotno pa na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje zakon zagovarjajo kot nujno prilagoditev razmeram. Kot trdijo, so spremembe potrebne zaradi demografskih sprememb in prostih mest v javnih vrtcih. Poudarjajo, da so zasebne vrtce začeli sofinancirati zaradi pomanjkanja prostora, kar pa da danes ni več problem.
Na ministrstvu zagotavljajo, da bodo zasebni vrtci, ki delujejo po posebnih pedagoških načelih, še naprej deležni sofinanciranja. Tisti, ki izvajajo javni program, pa bodo imeli desetletno prehodno obdobje. Poleg tega bodo občine še vedno lahko podeljevale koncesije, ki omogočajo stoodstotno financiranje, če bodo ocenile, da dodatne kapacitete potrebujejo.
A kot pojasnjuje Gregor Pust iz zavoda Grega, sicer eden od predstavnikov združenja zasebnih vrtcev, bodo zasebni vrtci posledice takšne ureditve občutili že nekaj let prej. Za otroka, ki bi začel v takšen vrtec hoditi leta 2030 oziroma 2031, zadnje leto obiskovanja vrtca namreč ne bi bilo več sofinancirano. Starši pa bodo zato otroka raje vpisali v vrtec, kjer bo zagotovljeno sofinanciranje za celotno obdobje predšolske vzgoje.
Naročniška vsebina
En odgovor na “Kakšen elitizem?! Vlada bo zasebne vrtce odvzela srednjemu sloju in jih omogočila le bogatim”
V zdravstvu je podobno. Pod pretvezo ohranjanja javnega zdravstva se širi zasebna zdravstvena mreža, ki si jo lahko privoščijo le premožnejši. Ostali pa umirajo v čakalnih vrstah. Kdaj se bodo slovenskim volilcem odprle oči?
Komentirajo lahko naročniki