Hrvaška na Evrovizijo s pesmijo, ki simbolizira boj krščanskih žena proti muslimanskim zavojevalcem (video)

Hrvaško bo na letošnjem tekmovanju za pesem Evrovizije, ki bo maja na Dunaju, zastopala etno pop skupina Lelek s pesmijo Andromeda, ki je v nedeljo zmagala na nacionalnem izboru. Pesem prinaša močno sporočilo obrambe krščanske vere, identitete in osebnega dostojanstva žensk v okoliščinah muslimanske nadvlade.

Na istem evrovizijskem odru pa bo s pomembnim sporočilom stala tudi mlada Slovenka, ki bo zastopala Luksemburg.

Sporočilo zgodovinskega in duhovnega boja

Beseda „lelek“ v tradiciji označuje globok krik bolečine, pa tudi molitveni vzklik, ki prihaja iz naroda. Ta pojem se povezuje z naslovom pesmi Andromeda, ki jo je navdihnil običaj sicanja. Gre za starodaven običaj tetoviranja katoličank s krščanskimi simboli v Bosni in Hercegovini ter delih Hrvaške v času turške nadvlade.

V času, ko so bile ženske in dekleta pogosto ugrabljena in prisilno islamizirana, so bile tetovaže s krščanskimi simboli javna in trajna označba, da je dekle (ponekod, a redko, so tetovirali tudi sinove) katoličanka. Ker so bile tetovaže naslikane na najvidnejše dele telesa – roke, čelo in prsi – se jih ni dalo skriti ali izbirsati.

Po nekaterih zgodovinskih razlagah so tako matere zaščitile svoje hčere pred ugrabitvijo, saj bi bila prisilna poroka ali vključitev v muslimansko skupnost za ta dekleta družbeno zapletena. Hkrati je bila manjša tudi možnost, da bi bila dekleta prodana ali vključena v hareme.

Sicanje je bilo tako znak pripadnosti, tihega verskega upora in strategija preživetja skupnosti, saj deklet tako ni bilo mogoče asimilirati brez sledi.

Andromeda kot simbol ženske, ki tudi v najtežjih trenutkih vztraja in se bori

Na Hrvaškem je pesem prožila močne čustvene odzive in kulturne razprave ter opomnila na zgodovino, v kateri so bile ženske varuhinje družine, jezika in krščanske vere ter tihi, a ključni steber preživetja tega krščanskega naroda.

Njihov boj ni bil le fizičen, ampak predvsem duhoven – ohraniti tisto, kar jih opredeljuje kot osebe, kot del naroda in skupnosti vernih. Prav to dimenzijo notranje moči in neomajnosti lahko zaznamo v čustvenem naboju pesmi „Andromeda“.

Motiv Andromede v umetnosti pogosto simbolizira žensko, ki je izpostavljena trpljenju, a ne izgubi dostojanstva niti v najtežjih trenutkih. V tem kontekstu je pesem metafora generacij žensk, ki so skozi zgodovino nosile breme trpljenja, a so hkrati ohranjale vero in moralne vrednote. Pesem tako ne govori samo o preteklosti, ampak tudi o sedanjosti – o boju ženske, da se ne preda ponižanju in iz bolečine najde moč. Na Hrvaškem je tako v zadnjih letih tudi več zanimanja za te tradicionalne tetovaže. Ali bodo gledalci po vsej Evropi razumeli globino tega sporočila, bo pokazal čas. Dejstvo pa je, da utegne v Evropi njeno sporočilo sčasoma postati še bolj aktualno.

Na Evrovizijskem odru tudi Slovenka

Da moč glasbe pogosto presega nacionalne in politične meje, pa kaže tudi 20-letna Slovenka Eva Marija Puc, ki bo s pesmijo Mother Nature (prev. Mati narava) na Evroviziji zastopala Luksemburg.

Eva Marija se je rodila in odrasla v Luksemburgu, kamor sta se njena starša (Ljubljančan in Prekmurka) preselila zaradi dela v evropskih institucijah. Ima slovenski in luksemburški potni list, a ohranja močno vez s Slovenijo, ki jo obiskuje večkrat na leto.

Zaradi njenih slovenskih korenin ima njen nastop tudi simbolno težo za slovensko javnost, še posebej v letu, ko bo Slovenija 70. izvedbo Evrovizije zaradi sodelovanja Izraela in razmer v Gazi bojkotirala.

Pesem Mati narava, katere soavtorica je, ima za ključni motiv naravo kot simbol življenja, upanja, svobode, iskrenosti, varnosti in prizemljenosti. Nagovarja k ponovni povezavi s človekovim bistvom, k iskanju notranjega miru, odpovedi strahovom, pričakovanjem ter k ljubezni do sebe in sveta.