Koliko je slovenska policija še samostojen organ in koliko deluje pod vplivom oblasti ter kaj vse je v povezavi s tem primerom še spornega v primeru orkestriranega napada provladnih medijev na vplivnico, zdravnico Ano Debevc Prašnikar, ki velja za samooklicano “kraljico prehranskih dopolnil”?
Premier je (spet) javno govoril eno, policija pa drugo
“Ker se na družbenih omrežjih širijo bolj ali manj lažne novice, včasih so celo plačane. Vam bom povedal primer. Policija me je obvestila o zdravnici med vsemi, ki je širila lažne novice o posilstvih migrantov, ki naj bi se dogajala v teh dneh v Ljubljani. Seveda se nič takega ni dogajalo, ampak policija me je obvestila, da je to nekaj, kar se širi po družbenih omrežjih,” je pred kamero dejal Robert Golob.
Imena zdravnice premier sicer ni omenil, se je pa pod udarom vladi naklonjenih medijev v zadnjih dneh znašla zdravnica Ana Debevec Prašnikar, zato so Golobovo izjavo številni mediji povezali z njo. Prav ta vplivnica, ki ima na Instagramu prek 45.000 sledilcev, je namreč nedavno opozarjala na domnevne spolne napade v Ljubljani, v katere naj bi bili vpleteni migranti. Ob tem je delila tudi pričevanja svojih sledilcev, ki njene navedbe podpirajo.
Policija ne sme premierju poročati o konkretnih primerih oz. posameznikih, razen kadar gre za vprašanja širše varnosti, nacionalne varnosti ali kriznih razmer. In policija je tudi zanikala, da je o tem primeru obveščala predsednika vlade.
Kdo torej laže, (ponovno) predsednik vlade ali policija?
Nikogar v resnici ne skrbi za morebitne žrtve
Pričevanja vplivnice bi v resnici lahko bila tudi izmišljena. Policija pravi, da takšnih primerov spolnih napadov niso obravnavali. A mogoče je, da so se zgodili, pa niso bili prijavljeni. Na tem področju namreč velja načelo, da se žrtvi verjame – vendarle so se takšna pričevanja pojavljala že večkrat na različnih profilih.
Če so se napadi zgodili, bi bil torej ključen signal žrtvam, da naj jih prijavijo in da bodo sledili ukrepi. To je ključno, kar je v tem primeru umanjkalo po mojih opažanjih tako s strani vplivnice, medijev, policije kot tudi premierja.
Premier je še dodatno spodnesel zaupanje v policijo
Koliko v takšnih okoliščinah stoji videz neodvisnosti policije kot institucije in kako naj ji ljudje še zaupajo? Če vemo, da je premier že v preteklosti izvajal pritisk na delo policije, da je policijo “čistil Janšistov”, zakaj bi nam ne upadlo zaupanje v policijo, ki po njegovih besedah premierja osebno obvešča o tem, kaj na družbenih omrežjih govori neka zdravnica?
Vedno gre za vprašanje koristi
Naslednje je vprašanje koristi. Zgodba je, čeprav je rezultirala v veliko pritiska nanjo in negativni medijski kampanji s strani provladnih medijev, povečala medijski doseg vplivnice. Številni so delili njene vsebine, ona pa je na povečan doseg že prilepila tudi lasten marketing.
Na drugi strani je politična dimenzija. Levici na oblasti tik pred volitvami vsekakor ne koristi vnovično odprtje varnostne tematike, domnevnega nasilja migrantov in (ne)ukrepanja države na tem področju. Hkrati pa so to teme na mlin politični desnici, ki bi ji zaradi relevantnosti za povprečnega državljana pred volitvami vsekakor prinesle kak dodaten glas.
Politični boj se vse bolj seli na družbena omrežja
Ana Debevc Prašnikar je bila na svojem profilu že dlje časa kritična do ravnanja aktualne vlade, svoje volivce pa je pozivala, naj Goloba ne volijo. S strani provladnega Necenzuruirano je doživela oseben napad nanjo in njeno delo. Tudi, če o njeni prodaji prehranskih dopolnil in nasprotovanju ukrepom v času covida (zaradi česar jo je tedaj napadala desnica) nimamo pozitivnega mnenja, dogajanje pušča vtis, da je je bila tokrat napadena predvsem zaradi svoje kritike aktualne vlade.
Na nek način bi jo, če bi izvzeli strašenje pred spolnimi napadi migrantov v prestolnici, lahko primerjali z Blažem Brodnjakom, ki je prav tako odkrito kritično spregovoril proti vladi in bil napaden – ne z argumenti, ampak podobno kot Debevc Prašnikarjeva z osebno diskreditacijo (“glejte, koliko zasluži”). Pri obeh so imeli družbeni mediji pomembno vlogo.
Bliže smo volitvam, večji je strah pred kritičnimi glasovi
Aktualna vlada s kasneje umaknjeno medijsko zakonodajo že poskušala uvesti sankcije za “sovražni govor” influencerjev.
A vse bolj agresivna propaganda tudi na družabnih omrežjih kaže, da ta pridobivajo na pomenu, vplivu in moči na odločitve ljudi. Zato se tudi na tem področju kaže, da bliže kot smo volitvam, bolj brutalno želi oblast utišati do sebe kritične glasove. In če lahko doseže prepoved Tarče, koliko lažje umaže ime neke vplivnice.
Lažne novice so problem samo, če niso “naše”
Imamo predsednika vlade, ki je pred volitvami l. 2022 dejal: “Mene na družbenih omrežjih ne boste videli.” Kot marsikaj, se je tudi ta izjava izkazala za laž. Danes ima na Instagramu skoraj 34.000 sledilcev in celo ekipo, ki se ukvarja z njegovo prezenco na teh platformah.
Še več, čeprav o njih ni bilo govora, je v televizijskem nastopu celo sam opozoril na plačane lažne novice, ki se širijo na družbenih omrežjih. Glede na serijo lažnih profilov, ki hvalijo njega osebno, njegovo ženo in Gibanje Svoboda, bi utegnil imeti s tem več kot bo kdaj priznal. A o nečednih orodjih za dosego lastnih ciljev se v politiki govori samo, če jih uporablja nasprotnik.
To pa je že problem politične kulture v državi, kjer si oblast vse bolj podreja sisteme kot so mediji in policija, ki bi morali delovati povsem ločeno od nje. Ali bodo volitve na tem podrčju prinesle spremembo ali ne, pa je odvisno od vseh, ki to razgradnjo demokracije gledamo in toleriramo.
Še en vidik zgodbe medijske diskreditacije zdravnice Debevc Prašnikarjeve je pomemben. Gre za navadno državljanko, ki pa je spletna vplivnica – ima veliko sledilcev na družbenih omrežjih. Zato je njena kritika oblasti le-tej nevarna.
Nobenega dvoma ni, da je svojo “porcijo” od provladnih medijev in premierja Goloba samega prejela izključno zaradi kritike oblasti pred njenimi številnimi Instagram sledilci. Oblast se je torej odločila dati “lekcijo” državljanki, ker je do nje kritična in ma vpliv. Kot “zgled” ostalim, ki bi si drznili početi podobno.
To je resnični obraz svobode, ki jo v Slovenijo prinaša Gibanje Svoboda. Razlika med tem, da človek v primeru kritike do oblasti doživi javno diskreditacijo ali ne, je v nekaj deset tisoč sledilci. Če bi jih bilo le nekaj sto, bi ji bila svoboda kritičnega razmišljanja dovoljena.
Komentirajo lahko naročniki