Generalni sekretar Nata, Mark Rutte, je predlagal novo, ambiciozno ciljno številko za obrambno porabo držav članic – 5 % BDP. Čeprav je predlog uradno utemeljen kot odziv na varnostne izzive kot je vojna v Ukrajini, predlog v veliki meri velja tudi za gesto pomiritve do ZDA. Prav Donald Trump je bil v svojem prvem mandatu zelo kritičen do članic Nata in njihovih izdatkov za obrambo. Med najbolj neposlušnimi je tudi Slovenija, ki naj bi za po besedah ministra Sajovica za obrambne izdatke šele letos dosegla pred desetletjem obljubljena 2% BDP.
Po novem predlogu bi države članice 3,5 % BDP namenile osnovnim obrambnim izdatkom, dodatnih 1,5 % pa bi lahko pokrile z »obrambno povezanimi izdatki«, kot so stroški za infrastrukturo in obrambno industrijo. Ta ohlapna definicija državam pušča določeno fleksibilnost. ZDA naj bi predlog podprle – že zdaj porabijo približno 3,4 % BDP za obrambo.
Vendar pa predlog za zdaj še nima časovnega okvira, pričakuje pa se, da bi ciljno številko države morale doseči v približno desetih letih. Zavezništvo nima pravih vzvodov za sankcioniranje neizpolnjevanja, kar se kaže tudi v tem, da nekateri še vedno niso dosegli že desetletje starega cilja 2 % BDP, med njimi je tudi Slovenija.
Rutte je sicer napovedal, da bodo države morale letno poročati o napredku, s čimer želi preprečiti nenadno zvišanje izdatkov za obrambo tik pred iztekom roka zaveze. Ameriški obrambni minister Hegseth je izjavil, da so številne države – vključno s Francijo, Nemčijo, nordijskimi in baltskimi državami ter Poljsko in Grčijo – predlog že podprle, medtem ko naj bi tudi Združeno kraljestvo kmalu sledilo.
Slovenski obrambni minister Borut Sajovic je sicer v svojem nastopu na srečanju obrambnih ministrov Nata poudaril trdno zavezanost in kredibilnost zavezništvu. Poudaril je, da naj bi Slovenija še letos dosegla 2-odstotni cilj bruto domačega proizvoda, namenjenega obrambi. Do leta 2030 pa 3-odstotni cilj.
Komentirajo lahko naročniki