Kot poroča Euronews, je po podatkih Eurostata leta 2022 v 21 državah EU približno 13 milijonov ljudi prejemalo minimalno plačo ali manj, pri čemer so razlike med državami izrazite. Največji delež prejemnikov minimalne plače beležijo Bolgarija (13 %), Francija (12,7 %) in Slovenija (12,6 %), medtem ko je delež v državah, kot so Češka (2,6 %), Portugalska (3,1 %) in Estonija (3,3 %), občutno manjši.
Eurostat podatke objavlja le vsaka štiri leta, zato zadnja analiza – čeprav temelji na letu 2022 – ponuja vpogled v dolgoročne trende. Razlike med državami pojasnjujejo predvsem moč kolektivnih pogajanj, raven zaščite delavcev in struktura gospodarstva, poudarja OECD.
»Kjer so institucije dela močnejše, je tudi manj primerov, ko delavci prejemajo manj od zakonsko določenega minimuma,« pravi dr. Stefano Filauro z Univerze Sapienza.
Med velikimi evropskimi gospodarstvi izstopa Francija, kjer minimalno plačo prejema okoli 3,5 milijona ljudi. Nemčija jih ima 3,2 milijona, Združeno kraljestvo pa okoli 1,9 milijona.
Izjemen primer v širši regiji ostaja Turčija, kjer po podatkih sindikata DİSK kar 37,5 % delavcev prejema minimalno plačo ali manj. Po mnenju tamkajšnjih sindikatov je minimalna plača že »postala povprečna plača«, kar je posledica pritiska na sindikalne pravice in šibke zaščite delavcev.
Razlike se kažejo tudi v kupni moči minimalnih plač. Najvišje vrednosti v standardih kupne moči beležijo Luksemburg, Nemčija in Nizozemska, medtem ko so na dnu lestvice Estonija, Latvija in Bolgarija. Več kandidatkam za članstvo v EU – med njimi Severna Makedonija in Turčija – uspeva s PPS preseči nekatere članice EU.
Komentirajo lahko naročniki