Kako je Matej Tonin v Bruslju ustavil Niko Kovač in Inštitut 8. marec

Mednarodnem projektu slovenskih aktivistk, zbranih v Inštitutu 8. marec, ki želijo na ravni EU zagotoviti nekakšen sklad za plačilo opravlja splavov po Evropi, se slabo piše. Podpora med evropskimi poslanci je daleč od potrebne polovične, v Bruslju jih le malokdo jemlje resno. Z Niko Kovač na čelu svojo nejevoljo, razočaranje in frustracije objavljajo na družabnih omrežjih, za grešnega kozla pa so izpostavile evroposlanca NSi Mateja Tonina, kateremu očitajo, da zaradi: “Tonina izgubljamo podporo poslancev v Evropskem parlamentu.”

Poklicali smo evropskega poslanca Nove Slovenije in ga povprašali, kakšne vplivne poteze je potegnil v Bruslju, da je onemogočil na slovenskem parketu vsemogočno Niko Kovač. “Jezni so, ker so za kampanjo zapravili milijon evrov in nimajo veliko za pokazati,” je eden od njegovih odgovorov, ki jih objavljamo v nadaljevanju.

Ko pobuda My Voice, My Choice izgubi sapo, je kriv seveda Tonin. Zakaj bi krivdo iskali v politični realnosti, če jo je lažje obesiti na nekdanjega ministra, ki zdaj sedi v Evropskem parlamentu in se še nasmehne ob napadih nanj, je naš komentar.

V zadnjih dneh je na evropski politični sceni završalo. Aktivistke Inštituta 8. marec so ugotovile, da njihova evropska pobuda My Voice, My Choice, namenjena vzpostavitvi evropskega sklada za financiranje “varnega in dostopnega splava”, ne bo dobila zadostne podpore poslancev v Bruslju. Številni so umaknili podpise, in ko se je začelo kazati, da bo glasovanje 5. novembra za pobudo neuspešno, so v Inštitutu poiskali krivca.

Našli so ga v evropskem poslancu in nekdanjem predsedniku NSi Mateju Toninu. Ta je o Inštitutu, njegovem delovanju in namigih, ki so kot nekakšen “damage control” začeli prihajati v pričakovanju neuspeha njihove akcije – češ da so krivi nekateri slovenski evropski poslanci, jasno izrazil svoje mnenje na socialnem omrežju X :

Drži, upam, da nam uspe. Skrajni čas je, da levičarsko-nevladno agendo po Evropi ustavimo.

Prav tako si aktivno prizadevam, da bi vsi NVOji, ki vplivajo na javne odločitve, morali razkriti svoje financiranje. Ljudje morajo vedeti odkod denar! #700jurjev @EPPGroup pic.twitter.com/eCtpY9esXE

— Matej Tonin (@MatejTonin) October 23, 2025

To je bilo dovolj, da se je sprožil plaz. Inštitut 8. marec ga je označil za “ekstremista”, “morilca ženskih pravic” in “človeka, ki mu ni mar za življenje”. Nika Kovač mu je celo posvetila video s sporočilom: “Ko v Evropskem parlamentu delaš proti nam, delaš proti ženskam.”

Izsek iz objave Nike Kovač na Facebooku, namenjene Mateju Toninu:

pic.twitter.com/SE6Muk29Pj

— Spremljamo (@spremljamo_tw) October 25, 2025

Ko se kampanja zalomi, pride prav Tonin

Kovačeva je v objavah govorila o “umirajočih ženskah po Evropi” in “krščanskem cinizmu” slovenskega poslanca, ki da “počne vse, da bi njihova kampanja propadla”.

Komentatorji na družbenih omrežjih so ob tem poskrbeli za ironijo: »Od kdaj je Tonin tako vpliven, da lahko sesuje celo evropsko pobudo za splav?«

Toda zgodba je, kot vselej, bolj suhoparna. V resnici Tonin ni lobiral proti pobudi, temveč zgolj sodeloval  pri dogodku organizacije One of Us, največjega pro-life gibanja v EU, ki pod sloganom Real Choice means Real Support zagovarja podporo materam pred in po porodu.

Dogodek je bil redno prijavljen v Evropskem parlamentu, obiskali so ga poslanci iz več držav in različnih strank. A ker ni bil “njihov”, je bil v očeh 8. marca že problematičen.

Evropa, ki ceni življenje!
“Real Choice Means Real Support”

V #EP sem so-gostil dogodek gibanja #OneOfUs: kako lahko #EU nudi boljšo podporo vsem materam, ženskam in družinam.

Številni mladi, socialni delavci in izjemne ženske so predstavili resnične zgodbe o stiskah med… pic.twitter.com/QJbxAuRqKg

— Matej Tonin (@MatejTonin) October 16, 2025

Tonin: “Napadli so me, ker sem organiziral nekaj, v kar verjamem”

V pogovoru za naš portal se Tonin na dogajanje odziva umirjeno, a z vidno mero začudenja:

»Bil sem šokiran, ko sem videl, da te napadejo, blatijo in obrekujejo, ker si v parlamentu soorganiziral nekaj, v kar verjameš. Dogodek, ki govori o podpori materam, o tem, da bi morale imeti ženske kakovostno zdravstveno oskrbo pred in po porodu, ter o tem, da materinstvo ni greh, ampak vrednota.«

Po njegovem mnenju so napadi posledica dveh razlogov:

»Prvič zato, ker so potrebovali dimno zaveso ob interpelaciji zoper ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca, ki je soustanovitelj 8. marca, in so preusmerili pozornost. Drugič pa zato, ker so za to kampanjo porabili milijon evrov in nimajo veliko za pokazati. Ženske na Poljskem, Malti ali kjerkoli drugje zaradi te kampanje ne bodo nič bolj varne.«

Tonin doda še tretji razlog:

»Očitno sem jim stopil na žulj, ko sem predlagal, da morajo vse nevladne organizacije, ki vplivajo na javne odločitve, razkriti svoje financiranje. Če delujejo politično, naj tudi razkrijejo, kdo jih plačuje.«

Kovačeva: “Dela proti ženskam” – Tonin: “Ne, temveč proti netransparentnosti”

Nika Kovač je Tonina obtožila, da “dela proti ženskam v nevarnosti”. On pa odgovarja:

»Ne delam proti ženskam, delam za večjo transparentnost. Če je njihov cilj javna predstavitev pobude v Evropskem parlamentu, to bodo imeli. Nihče jim tega ne preprečuje. Problem je, da EU na področju zdravstva in splava nima pristojnosti. Evropska komisija jim ne more pomagati, razen da pobudo vzame na znanje. To vedo tudi oni, zato pa zdaj iščejo grešnega kozla.«

In še dodaja: »Ko vidiš, da nekdo razglaša, da delaš proti ženskam, ker želiš, da imajo mame podporo pri rojstvu, se zaveš, da je razprava padla na raven absurda.«

Evropska realnost: v EU ženske ne umirajo zaradi prepovedi splava

Ob vsej dramatiki velja spomniti, da vprašanje “varnega splava” v Evropi ni vprašanje preživetja.

Splav je v večini držav EU zakonit,  le na  Malti je v celoti prepovedan, Poljska pa ga  dovoljuje v primerih posilstva, incesta ali ogroženega življenja matere. V nobeni članici ženske ne umirajo zaradi “nedostopnosti splava”, kot trdi 8. marec,  dostop do nujne medicinske pomoči je seveda z razumljivimi omejitvami in anomalijami  povsod zagotovljen.

Evropska komisija je že leta 2014 odločila, da splav ni v pristojnosti EU, zato tudi tokratna pobuda My Voice, My Choice ni mogla prinesti sistemske spremembe. Šlo je predvsem za politični pritisk – in, kot kaže, za precej drag performans.