Gostinci na Facebooku: “Mi, podjetniki, smo očitno neskončen bankomat, iz katerega država vleče brez limita.”

22. 10. 2025, 07:18

3 minute branja
Deli

Na Facebook strani Gostinci, ki ima 21.000 sledilcev, je anonimni avtor objavil zapis, v katerem se pritožuje nad rastjo javne uprave, ceno socialne države ter nad predlogom obvezne božičnice: “Mi futramo sistem, oni [politiki] pa delijo naš denar in se slikajo, kako ‘pomagajo ljudem’. Vsak mesec več birokracije, več obveznosti, več papirjev – nič olajšav, nič realne pomoči. Politika si baše žepe, javna uprava raste, gospodarstvo pa tone – počasi, tiho, ampak zanesljivo.”

Pod objavo se je vnela debata med zagovorniki podjetnikov, ki se z zapisom strinjajo, in med zagovorniki delavcev, ki podjetnike obtožujejo pohlepa in izkoriščanja zaposlenih.

Ko država “skrbi” za nas

A veste, kaj me vedno znova fascinira?
Kako politika vsak mesec najde nov način, da ti pove, da ne delaš dovolj — da bi moral še malo bolj prispevati.
Božičnica obvezna, regres obvezen, namišljene bolniške, zdaj še novi prispevki za oskrbo.
Ker ja, mi podjetniki smo očitno neskončen bankomat, iz katerega država vleče brez limita.
Vsakič ko slišim “razbremenitev gospodarstva”, vem, da bo naslednji teden nov prispevek.
“Za solidarnost.” “Za oskrbo.” “Za pravičnost.”
Samo ne za tiste, ki dejansko delajo.
Država govori o razumevanju delodajalcev, pa noben od teh uradnikov še nikoli ni moral izplačati plače iz lastnega žepa.
Ne razumejo, da ko oni nekaj “predpišejo”, mi to dejansko moramo plačati.
Ne iz zraka. Iz prihodkov. Iz realnega dela. Iz nočnih izmen in vikendov.
Javna uprava pa raste kot gobe po dežju – več dopusta, več dodatkov, več kavic med delovnim časom.
In kdo to plačuje?
Tisti, ki smo dovolj nori, da še vedno vlagamo v delo, v zaposlene, v rast.
Ampak ne, to ni dovolj.
Zdaj moramo plačevati še za namišljene bolniške, ker sistem ne zna ločit med resnično boleznijo in izgovorom.
Moramo plačevati prispevke za oskrbo, ker država desetletja ni znala upravljati zdravstvenega sistema.
In ob tem poslušamo, kako “imamo srečo, da živimo v socialni državi”.
Socialni, ja. Samo ne za tiste, ki jo financiramo.
Politiki si pišejo dodatke in nagrade, medtem ko podjetniki računamo, če bomo do konca leta sploh še v plusu.
In potem ima nekdo pogum reči, da “moramo razumeti delavce”.
Seveda jih razumemo! Brez njih podjetja ne obstajajo.
Ampak kdo razume nas?
Mi futramo sistem, oni pa delijo naš denar in se slikajo, kako “pomagajo ljudem”.
Vsak mesec več birokracije, več obveznosti, več papirjev – nič olajšav, nič realne pomoči.
Politika si baše žepe, javna uprava raste, gospodarstvo pa tone – počasi, tiho, ampak zanesljivo.
In potem se čudijo, zakaj mladi nočejo odpreti podjetja.
Ker vidijo, da v tej državi delaš za državo, ne zase.
Mi ne rabimo novih prispevkov.
Mi rabimo zrak.

– objava na Facebook strani Gostinci

Eden od komentatorjev je zapisal: “Kakšne super debate. Za vladajoče super sporočilo in cilj dosežen. Delodajalci in zaposleni v gospodarstvu se kregate med sabo, oni pa lupijo oboje kot banane. Ko se vsi v gospodarstvu kregate, oni trošijo in lastninijo po mili volji. Ko pa je vreča skoraj izpraznjena spet vzamejo, KJE, gospodarsrvu in zaposlenim in karavana gre spet naprej, spet kreganje med delodajalci in zaposlenimi in tako v krog. Dokler bo tako nam bo vsak dan slabše. Razdeljen in nerealen narod je najboljši narod za ga lupit kot banano. Očitno vam ni rešitve, pa kr lepo naprej gas eni proti drugim.”