Na prvi pogled gre za nepomembno stvar – prva dama, soproga predsednika vlade Tina Gaber Golob, na Instagramu objavi “story” z njune nedavne poroke in za podlago izbere glasbo, ki se ji je zdela všečna. Toda že uvodni stavek skladbe – »yo soy Pablo Emilio Escobar Gaviria«* – povsem spremeni pomen objave. V trenutku, ko se v javnem prostoru pojavi ime kolumbijskega narkokralja, se osebna izbira glasbe spremeni v politično sporočilo.
— Spremljamo (@spremljamo_tw) September 14, 2025
Težava ni v tem, da bi prva dama želela poveličevati kriminal ali simbolno podpirati mafijo. Čeprav smo, glede na nekatere njene pretekle zasebne stike in poslovne epizode, tudi glede tega lahko vsaj rahlo negotovi, je šlo verjetno zgolj za estetsko izbiro ritma in za sledenje trendu na družbenih omrežjih. A pomen se meri skozi oči javnosti, ne skozi namen avtorja. V politiki, še posebej na najvišji ravni, naključij preprosto ni.
A pomen se meri skozi oči javnosti, ne skozi namen avtorja. V politiki, še posebej na najvišji ravni, naključij preprosto ni.
Pablo Escobar je bil eden najvplivnejših in najnevarnejših kriminalcev 20. stoletja. Njegov narkokartel je obvladoval glavnino svetovne trgovine s kokainom, Kolumbijo pahnil v obdobje nasilja in terorja, podkupil ali uničil celotne politične strukture ter postal simbol “države v državi”. Za nekatere je bil sicer anti-junak in ljudski Robin Hood, ki je gradil hiše za revne, za večino sveta pa sinonim nasilja, korupcije in propadanja institucij.
Ko se ime Escobar pojavi v digitalni objavi prve dame, je zato politično sporočilo neizbežno. Lahko ga razumemo kot trivializacijo kriminala, kot nepoznavanje zgodovinskih simbolov ali kot brezbrižnost do etične teže sporočil. V vsakem primeru ustvarja vtis, da v krogu predsednika vlade manjka občutljivosti za pomen simbolov in odgovornost, ki jo nosi javna funkcija.
Ko se ime Escobar pojavi v digitalni objavi prve dame, je zato politično sporočilo neizbežno. Lahko ga razumemo kot trivializacijo kriminala, kot nepoznavanje zgodovinskih simbolov ali kot brezbrižnost do etične teže sporočil.
Objave prve dame imajo politični učinek
Soproga predsednika vlade ni samo partnerka politika, temveč tudi sama vplivnica z razvito digitalno prisotnostjo. To pomeni, da ima na družbenih omrežjih lastno občinstvo, lastno moč oblikovanja mnenj in – zavestno ali ne – politični učinek. Prav zato njene objave ne morejo biti razumljene kot nevtralne ali zasebne. Imajo dvojni učinek: na eni strani delujejo kot tipična “influencerska” vsebina, na drugi pa kot politične geste, ki vplivajo na podobo predsednika vlade in njegove ekipe.
Izbira glasbe, ki neposredno omenja Escobarja, zato odpira predvsem vprašanje institucionalne teže in primernosti. Slovenija si težko gradi ugled odgovorne, resne in stabilne države, če se prva dama v javnem prostoru hote ali nehote povezuje z imenom vodje narkokartela. Gre za vprašanje politične higiene in spoštovanja simbolov, ki jih javne osebnosti – tudi če niso neposredno izvoljene – poosebljajo.
Za predsednika vlade je takšna objava lahko še posebej neprijetna, saj ga bo politična konkurenca, tako na levi kot na desni strani političnega parketa, v bližnji volilni kampanji med drugim (upravičeno) napadala tudi z očitki o korupciji, ob tem pa ima Robert Golob odprta še dva občutljiva, javno odmevna primera na KPK.
Dogodek je zato več kot anekdota. Je opomin, da osebna in politična komunikacija v digitalni dobi ne moreta več biti ločeni. Če želi prva dama ohraniti vlogo vplivnice, mora sprejeti tudi odgovornost, ki pride z njo. Vedeti, da vsaka objava nosi sporočilo. Ko gre za soprogo predsednika vlade, je to sporočilo tudi politično.
Dogodek je zato več kot anekdota. Je opomin, da osebna in politična komunikacija v digitalni dobi ne moreta več biti ločeni.
Prva dama je vplivnica – in vpliv nosi odgovornost. Ko izbere glasbo, izbere tudi sporočilo države.
* “Sem Pablo Emilio Escobar Gaviria”
Komentirajo lahko naročniki