Poletno zatišje na političnem parketu in parlamentarne počitnice so razmerja med političnimi strankami praktično zamrznile, kar sicer ni presenetljivo, saj ni prav veliko dejavnikov, ki bi razmerja spreminjali.
Razpoloženje med Slovenci je precej negativno v odnosu do vlade, prav tako slabo ocenjujejo popoplavno obnovo in nove davke. Je pa zato precej jasno slovenska javnost na strani Palestine v konfliktu v Gazi, pred referendumsko kampanjo proti asistiranemu samomoru pa je tudi še veliko dela, razkriva vpogled v avgustovski Utrip družbe, ki ga pripravlja Inštitut Janeza Evangelista Kreka.
Da se razmere v Sloveniji izboljšujejo meni vse manj ljudi. Še spomladi je takšen občutek imela več kot petina vprašanjih, avgusta le še 11 odstotkov, skoraj pol manj. Skoraj polovica (43%) jih ocenjuje, da gredo razmere v Sloveniji na slabše.
Obnova po poplavah vodena slabo, krivdo za razmere v Gazi večinsko pripisujemo Izraelu
Večina je kritična tudi do obnove po poplavah pred natanko dvema letoma. Dve petini (40,1%) obnovo ocenjuje zelo slabo, še četrtina (25%) kot slabo. Samo dobra četrtina vprašanih je obnovi po poplavah dala pozitivno oceno, manj kot 5 odstotkov najvišjo.
Je pa zato vladna koalicija strateško izbrala tematiko krize v Gazi za odvračanje pozornosti od domačih problemov, kjer slovenska vlada zadnje tedne zavzema izrazito Palestini naklonjeno držo ter odkrito nastrojenost proti Izraelu, ki ga kot bolj odgovornega za nastalo situacijo vidi kar 42% vprašanih, medtem ko jih 17 % glavno krivdo pripisuje Palestincem. Slaba tretjina (29%) meni, da sta odgovorni obe strani enako.
Svoboda nekoliko navzdol, NSi se počasi pobira, stagnirajo Levica in Demokrati
Poletje pričakovano v medstrankarska razmerja ne prinaša bistvenih sprememb. Glede na julij je opazen padec Svobode za skoraj tri odstotne točke. Sicer pa primat z 21,55 % (odstotna točka manj kot julija) ohranja SDS, s 16,24% sledi Svoboda, na tretjem mestu pa trdno Socialni demokrati s 9,24 % (odstotna točka več).
Sledi Nova Slovenija, ki se počasi odbija proti svojim običajnim odstotkom, po tem, ko so se maja in junija precej približali parlamentarnemu pragu. NSi bi avgusta izbralo 6,62 odstotka vprašanih, slabo odstotno točko več kot julija. Demokrati bi dobili 5,73 % (odstotna točka in pol več kot julija), tik za njimi pa Levica s 5,42 % (Dobra odstotna točka več kot prejšnji mesec). Parlamentarni prag bi prestopila še Resni.ca s 4,61 %, kar je dobra odstotna točka manj kot julija.
Noben pol samostojno ne bi imel absolutne večine, stranka Resni.ca bi lahko bila jeziček na tehtnici, ali pa bi morala nastati mešana koalicija. Desnosredinski pol ima namreč skupaj 43 mest, aktualna koalicija bi segla do 40.
Za boljšo sliko je bolj kot posamezne mesečne številke smiselno gledati drseče sredine rezultatov strank – to je povprečje treh mesecev, ki bolje izloči anomalije in statistične napake posamezne ankete.
Drseče sredine kažejo, da ima SDS trdno podporo, Svobodi zadnje mesece počasi upada po tem, ko je spomladi rasla. Socialni Demokrati in Nova Slovenija se počasi vračajo iz spomladanskega padca, medtem ko Demokrati in Levica beležijo stagnacijo podpore. Če se bo izražena podpora pretvorila tudi v volilne glasove, bi Resni.ca tokrat lahko presegla parlamentarni prag. Drži pa, da jim je dobro kazalo tudi na prejšnjih volitvah, pa so nato ostali krepko pod pragom.
Razlike med poloma ostajajo majhne, za nekaj odstotnih točk, pri čemer se vodstvo skozi zadnje mesece izmenjuje, ima pa aktualna koalicija trend rahlega padanje že od pomladi, medtem ko je podpora opoziciji bolj nihajoča.
Novih davkov ljudje ne marajo, boj za zaščito življenja bo težak
Skoraj polovica vprašanih ocenjuje, da so davki že zdaj previsoki, zato njihovemu še dodatnemu višanju nasprotuje, še dobra četrtina pa ocenjuje, da bi javne storitve z večjo učinkovitostjo lahko izboljšali brez dodatnih sredstev. Višje davke podpira slaba petina vprašanih, pa še to velika večina pod pogojem, če se javne storitve zaradi tega dejansko izboljšajo.
Večina vprašanih bi na referendumu o asistiranem samomoru, vsaj glede na postavljeno vprašanje odgovorila, da bi zakon podprla (53%), kar je sicer približno toliko, kot je na posvetovalnem referendumu lansko leto podprlo uzakonitev evtanazije. 28,4 % vprašanih bi glasovalo proti.
Vprašanje je sicer vsebovalo dikcijo pomoč pri prostovoljnem končanju življenja in navajalo dejstvo, da je podpise za referendum začel zbirati Aleš Primc. Rezultat kaže, da je zavedanje med Slovenci o tej temi precej nepopolno in v javnosti pogosto predstavljeno zavajajoče. Pred zagovorniki zaščite življenja od spočetja do naravne smrti je tako zahtevna naloga, da javnosti predstavijo dejanske posledice, ki jih zakon prinaša v praksi.
Komentirajo lahko naročniki