Po podatkih Statističnega urada Slovenije je bila lani cena litra namiznega vina 2,22 EUR, kakovostnega vina pa skoraj dvakrat dražja (4,96 EUR). V gostinskih lokalih je liter kakovostnega vina stal povprečno 20,08 EUR, kar pomeni, da bi za povprečno mesečno neto plačo lahko popili približno 76 litrov. Na nizke maloprodajne cene vpliva uvoz poceni vin iz držav, kot so Makedonija, Madžarska in Srbija.
Slovenski vinogradniki so lani obdelovali 14.102 hektarja vinogradov, kjer je bilo pridelano 555.000 hl vina, od tega 69 % belih vin. Letošnja letina grozdja obeta boljše pridelke kot lani, predvsem za bele sorte (6,5 tone/ha) in rdeče sorte (6,2 tone/ha). Slovenija izvaža vina predvsem v ZDA, Hrvaško in Italijo, največ uvoženega pa prihaja iz Italije, Cipra in Francije.
Poraba alkohola na prebivalca ostaja visoka, zlasti vina: v letu 2024 je odrasla oseba popila povprečno 4,6 litra čistega alkohola iz vina, 4,3 litra iz piva in 1,5 litra iz žganih pijač. Na dan to pomeni približno 1,1 decilitra vina, 2,4 decilitra piva in 0,1 decilitra žgane pijače.
Varnostni vidik ostaja kritičen: alkohol je prisoten pri približno desetini prometnih nesreč, povzročitelji pod vplivom alkohola pa so krivi za skoraj 30 % nesreč s smrtnim izidom. Do 7. novembra 2025 je policija zabeležila 1.231 nesreč, v katerih je bil povzročitelj pod vplivom alkohola; 22 ljudi je umrlo, 112 huje poškodovanih in 478 lažje poškodovanih.
Martinovo tako ostaja čas praznovanja in vinskih užitkov, a statistika opozarja na potrebo po odgovornem ravnanju, zlasti v prometu.
Komentirajo lahko naročniki