Poučevanje o gospodarskih krizah lahko mladim pomaga razumeti družbene napetosti, razviti empatijo in se upreti poenostavljenim razlagam, ki krepijo populizem in sovraštvo, ugotavlja nova analiza Sveta Evrope.
Po poročilu Observatorija za poučevanje zgodovine v Evropi (OHTE), platforme Sveta Evrope, učenje o preteklih gospodarskih zlomih ni zgolj vprašanje ekonomije, temveč tudi demokracije.
Poročilo izpostavlja, da učenje o preteklih krizah pomaga učencem prepoznati in zavračati poenostavljene razlage in iskanje “krivcev” med ranljivimi skupinami, hkrati pa jih spodbuja k aktivnemu razumevanju današnjih ekonomskih in političnih izzivov.
OHTE priporoča, da učitelji zgodovino gospodarskih kriz povežejo z razvojem kritičnega mišljenja in empatije. Namesto naštevanja podatkov naj dijaki razmišljajo o tem, kdo je trpel, kdo pridobil in koga so krivili. Tak pristop, pravijo avtorji, pomaga mladim razumeti širše družbene posledice kriz in prepoznati mehanizme iskanja grešnih kozlov.
Namestnik generalnega sekretarja Sveta Evrope Bjørn Berge je poudaril, da je tematika izjemno aktualna: »V času naraščajoče neenakosti, družbene polarizacije in dvomov v sposobnost demokratičnih institucij, da izpolnijo pričakovanja ljudi, je razumevanje gospodarskih kriz ključno za ohranjanje demokratične odpornosti.«
Poročilo se sklada z novimi prizadevanji Sveta Evrope za pripravo Novega demokratičnega pakta za Evropo, ki naj bi okrepil kritično razmišljanje, zajezil dezinformacije in utrdil temelje demokratične varnosti na stari celini.
Komentirajo lahko naročniki