Generalni sekretar ZN António Guterres je v nedavnem govoru izjavil, da se svet nahaja “na pragu nove dobe” v globalni energetiki, saj naj bi fosilna goriva “končno izgubljala tla pod nogami”. S tem je napovedal objavo novega poročila ZN, ki trdi, da prehod na obnovljive vire energije ni več obljuba, temveč dejstvo – predvsem zaradi vse nižjih stroškov vetrne in sončne energije. Po njegovih besedah naj bi obnovljivi viri predstavljali temelj energetske varnosti, saj naj bi bili neodvisni od geopolitičnih in ekonomskih kriz.
A portal Forbes pokaže, da pogled v dejanske podatke kaže drugačno sliko: leta 2024 je bilo več kot 82 % svetovne energije še vedno pridobljene iz ogljikovih virov (nafta, premog, plin in biomasa), medtem ko sta sonce in veter predstavljala zgolj 6,1 %. Čeprav delež obnovljivih virov narašča, zlasti pri zadovoljevanju novega povpraševanja, še ne izrivajo fosilnih goriv v absolutnem smislu. Velika transformacija torej še ni dejansko nastopila, kljub hitremu napredku določenih tehnologij.
Elektrifikacija je najbrž res prihodnost pravijo na Forbesu zlasti zaradi rasti porabe v prometu, industriji in digitalnih storitvah – a ta prehod ne bo enostaven. Integracija sončne in vetrne energije v energetske sisteme zahteva drago infrastrukturo in zanesljive rezerve, običajno iz plina ali baterij, ki pa imajo omejitve. Regije, kot je Evropa, že vidijo zamenjavo ogljikovih virov z neogljičnimi, medtem ko v ZDA padec uporabe premoga temelji predvsem na poceni zemeljskem plinu. Kitajska pa kljub velikim vlaganjem v obnovljive vire še naprej gradi nove termoelektrarne na premog.
Komentirajo lahko naročniki