Za družinsko stanovanje je v nekaterih krajih blizu Ljubljane treba odšteti tudi več kot 100.000 evrov manj kot v prestolnici. Toda nižja cena ne pomeni nujno slabše dostopnosti šol, trgovin in drugih vsakdanjih storitev.
Podatki razkrivajo, kje so razlike največje in zakaj cena stanovanja ni edino merilo pri izbiri doma.
V ljubljanskem Šentvidu je mediana cene stanovanja velikosti od 60 do 80 kvadratnih metrov znašala približno 277.000 evrov. V Zagorju ob Savi pa približno 140.000 evrov.
Razlika je skoraj 137.000 evrov. In to v primerjavi s Šentvidom, ki je med 17 ljubljanskimi četrtmi v obravnavani analizi najcenejši.

Toda kaj družina za svoj denar dejansko dobi? Koliko časa potrebuje za pot do Ljubljane in ali ima v bližini doma vse, kar potrebuje za vsakdanje življenje?
Odgovore ponujata analizi podatkovnega analitika Marka Plahute, objavljeni na portalu Bloki.si. Primerjata cene družinskih stanovanj, oddaljenost od Ljubljane in dostopnost vsakdanjih storitev v slovenskih krajih.
Primerjava je še posebej zanimiva ob novih rekordih na nepremičninskem trgu. Po podatkih Geodetske uprave RS (Gurs) je srednja cena rabljenega stanovanja v Ljubljani v prvi polovici leta 2026 prvič presegla 5.600 evrov za kvadratni meter.
PREVERITE TUDI SVOJ KRAJ
Podatkovni analitik Marko Plahuta je na portalu Bloki.si pripravil (med drugim) dve obsežni interaktivni analizi slovenskega nepremičninskega trga.
V analizi Kam se lahko preseli družina je primerjal cene družinskih stanovanj in njihovo oddaljenost od Ljubljane. V drugi, Kaj mesto da za svojo ceno, pa je raziskal dostopnost vsakdanjih storitev v slovenskih naseljih.
Bralci lahko z interaktivnima prikazoma sami raziskujejo in primerjajo tudi kraje, ki jih v članku ne obravnavamo podrobneje.
Koliko stane bližina Ljubljane?
Plahuta je uporabil podatke o dejanskih prodajah stanovanj velikosti od 60 do 80 kvadratnih metrov v letih 2022–2024. Cene je nato z indeksom preračunal na leto 2026. Ne gre torej za trenutne cene v nepremičninskih oglasih, temveč za ocene na podlagi opravljenih poslov.
Za posamezne občine je izračunal tudi teoretični čas vožnje z avtomobilom do Prešernovega trga v Ljubljani. Izračun temelji na cestnem omrežju in omejitvah hitrosti, ne upošteva pa prometnih zastojev. Časi zato omogočajo primerjavo oddaljenosti, ne povedo pa, koliko bi trajala dejanska pot v službo.

Razlike v cenah so precejšnje. V Kamniku je mediana cene družinskega stanovanja znašala približno 232.000 evrov, modelirani čas vožnje do Ljubljane pa 21 minut.
V Litiji, ki je po istem modelu oddaljena 29 minut, je mediana znašala približno 177.000 evrov. To je skoraj 100.000 evrov manj kot v Šentvidu.
Še zanimivejša je primerjava Litije in Zagorja ob Savi. Modelirani čas vožnje iz Zagorja je le štiri minute daljši, mediana cene stanovanja pa približno 37.000 evrov nižja.
Vendar štiri minute razlike v teoretičnem izračunu še ne pomenijo, da sta kraja enako praktična za vsakodnevno potovanje. Pomembni so tudi prometni zastoji, možnosti javnega prevoza in lokacija delovnega mesta.
Med cenovno najugodnejšimi kraji v našem izboru izstopa Idrija. Tam je mediana znašala približno 109.000 evrov, modelirani čas vožnje do Ljubljane pa 43 minut.
Podobna cena stanovanja, drugačni vsakdanji pogoji
Cena in oddaljenost od Ljubljane pa ne povesta vsega. Pomembno je tudi, kaj ima družina na voljo v domačem kraju, ne da bi se morala za vsako opravilo usesti v avtomobil.
Plahuta je zato v drugi analizi preveril, kako dobro so prebivalcem slovenskih naselij peš dostopne vsakdanje storitve, kot so trgovine, šole, vrtci in zdravstvene ustanove. Na podlagi desetih vrst storitev je vsakemu naselju izračunal oceno od 0 do 10. Višja ko je ocena, več vrst storitev imajo prebivalci v povprečju na dosegu hoje.

Tu se pokaže zanimiva razlika med Litijo in Cerknico. V obeh občinah je mediana cene družinskega stanovanja podobna: v Litiji približno 177.000 evrov, v Cerknici pa 176.000 evrov. Toda Litija pri dostopnosti storitev dosega 9,42 od desetih, Cerknica pa 7,65. Podobna cena in oddaljenost torej še ne pomenita, da imata kraja enako ponudbo storitev v peš dosegu.
Zanimivo je tudi Zagorje ob Savi. Kljub precej nižjim cenam stanovanj dosega oceno dostopnosti 9,16, enako kot Ljubljana. Litija je z 9,42 celo nekoliko višje.
Da nižja cena ne pomeni nujno manj storitev v bližini, kažeta tudi Žalec in Jesenice. Oba kraja sta pri dostopnosti storitev dosegla višjo oceno kot Ljubljana, čeprav so stanovanja tam občutno cenejša.
Kazalnik sicer meri bližino storitev, ne njihove kakovosti ali razpoložljivosti.
Kaj pa konkretno stanovanje?
Pri uporabi teh podatkov je treba upoštevati pomembno razliko: cene stanovanj veljajo za celotne občine, ocene dostopnosti storitev pa za posamezna naselja. Stanovanje po navedeni mediani zato ni nujno na voljo prav v središču kraja, kjer so šola, vrtec in trgovina dosegljivi peš.
Na odločitev vplivajo tudi stanje nepremičnine, njena natančna lokacija, prometne povezave in morebitna poplavna ogroženost.
Primerjava kljub temu pokaže, da lahko družina za podobno veliko stanovanje zunaj Ljubljane plača več kot 100.000 evrov manj, ne da bi to nujno pomenilo slabšo dostopnost vsakdanjih storitev.
Za nekoga, ki vsak dan dela v Ljubljani, bo pomembna predvsem prometna povezava. Za družino, ki živi in dela v domačem kraju, pa je lahko bistveno pomembnejše, kaj ima na voljo v neposredni bližini.








En odgovor na “Stanovanja za 100.000 evrov manj kot v Ljubljani: kaj za svoj denar dobite drugje?”
Stanovanje je kontracepcijsko sredstvo. Tam velikih družin ni (razen tujci prve generacije).
Slovenstvo je obstalo in se bo razcvetelo v čudovitih hišah, blokovska stanovanja pa se prej ali slej spremenijo v domove ostarelih.
Komentirajo lahko naročniki