Spopad za Gen-I: koalicija bi vrnila vpliv državi, opozicija pa Robertu Golobu

31. 7. 2026, 10:19

6 minut branja
Deli

Svoboda, SD in Levica želijo pred ustavnim sodiščem ustaviti zakonsko spremembo, ki bi državi omogočila močnejši vpliv na upravljanje GEN-I, poroča N1info.si. Pravne pomisleke bo moralo presoditi sodišče, politični interes pobudnikov (oziroma enega od njih) pa je težko spregledati: ohranitev lastniško-upravljavskega modela, zgrajenega v času Roberta Goloba.

O obrambi Golobove trdnjave s vsemi sredstvi pa v komentarju uredništva.

“V Gen-I po naših informacijah že iščejo pravne poti za blokado uveljavitve sprememb, ki bi lahko temeljito preoblikovale upravljanje enega najpomembnejših državnih podjetij … in bo Republika Slovenija kot dejanska lastnica dobila bistveno jasnejši in močnejši položaj pri upravljanju družbe.”

Tako smo na Zanima.me sredi julija napovedali bolj za državno podjetje, ki je v času Roberta Goloba “izumilo” način, kako se otresti vpliva lastnika – Republike Slovenije. Zdaj Golobovo trdnjavo branijo preko poteze leve opozicije.

Gibanje Svoboda, SD in Levica so na ustavno sodišče vložili zahtevo za presojo 17. člena novele zakona o gospodarskih družbah. V največji opozicijski stranki trdijo, da člen retroaktivno posega v pridobljene pravice, lastniška razmerja in upravljanje gospodarskih družb. Ker je bila rešitev sprejeta z amandmajem koalicijskih poslanskih skupin, jo označujejo za »podtaknjenca«.

Zahtevo naj bi pripravili v Svobodi, SD in Levica pa sta jo sopodpisali. V opoziciji so zadevo utemeljili s sporom o kakovosti zakonodajnega postopka in mejah dopustnega poseganja v upravljavske pravice družbenikov. A zahtevo za ustavno presojo ima zagotovo tudi politični kontekst, o katerem smo na Zanima.me že pisali. Leva opozicija ne brani zgolj splošnega načela pravne varnosti, ampak tudi obstoječo ureditev v GEN-I, zaradi katere je bil vpliv države kot končnega javnega lastnika dolgo bistveno šibkejši, kot bi bilo mogoče pričakovati glede na njeno ekonomsko udeležbo.

Kako deluje krožna struktura GEN-I?

GEN-I ima dva družbenika: GEN energijo in družbo GEN-EL naložbe, vsaka ima 50-odstotni delež. Toda GEN-EL je nato sama v polovični lasti GEN energije in v polovični lasti GEN-I. GEN energija je v stoodstotni lasti Republike Slovenije, letno poročilo GEN-I pa potrjuje, da ima država v GEN-I neposredno ali posredno večinski lastniški delež. Posledica je krožno lastništvo: GEN-I je prek GEN-EL posredno udeležen sam v sebi, hkrati pa lahko organi ene družbe vplivajo na upravljanje druge. Takšna struktura je vodstvom družb omogočala pomemben medsebojni upravljavski vpliv in zmanjševala sposobnost GEN energije, da bi kot državni družbenik sama odločilno oblikovala upravljanje sistema.

Struktura je bila oblikovana leta 2016, ko je GEN-I vodil Robert Golob. Pozneje se je njen dejanski pomen jasno pokazal v kadrovskem spopadu ob izteku njegovega mandata leta 2021. Predstavniki GEN-I v organih GEN-EL so lahko blokirali predloge GEN energije, nastal je pat položaj, v katerega je moralo nazadnje poseči sodišče in imenovati začasno vodstvo GEN-I.

Prav ta model bi novi 17. člen bistveno omejil.

Kaj spreminja koalicija?

Nova ureditev določa, da vzajemno povezana družba nima glasovalnih pravic iz deležev v drugi vzajemno povezani družbi, kadar ima ista tretja oseba neposredno ali posredno več kot četrtino deležev v obeh družbah. Poleg tega vzajemno povezani družbi ne moreta uporabljati svojih glasovalnih pravic pri odločanju o imenovanju ali odpoklicu članov organov vodenja in nadzora druga druge. V primeru GEN-I bi to pomenilo, da GEN-I in GEN-EL pri ključnih vprašanjih ne bi mogla več uporabljati krožnih deležev za medsebojno upravljavsko podporo. Relativna glasovalna moč GEN energije – in s tem države – bi se povečala.

Koalicija spremembo utemeljuje s preprečevanjem anomalije, pri kateri si poslovodstva s prepletanjem glasovalnih pravic podredijo odločanje na skupščinah. Po njeni razlagi gre za zaščito pravic končnega lastnika kapitala, zlasti v primerih, ko je to Republika Slovenija. To je tudi bistvo zgodbe, na katero smo na Zanima.me opozorili že ob sprejemanju zakona: sprememba ne pomeni podržavljenja zasebnega podjetja, saj država v sistemu prek GEN energije že ima neposredno in posredno večinski delež. Pomeni predvsem, da poslovodstva medsebojno povezanih družb svojih položajev ne bi mogla več varovati s krožnim glasovanjem.

Povedano preprosteje: država bi dobila učinkovitejši glas v podjetju, ki je že zdaj večinsko v javni lasti.

Pomisleki zakonodajno-pravne službe

Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je med parlamentarnim postopkom dejansko opozorila na nekatere pomanjkljivosti.

Ugotovila je, da nova primera mirovanja glasovalnih pravic pomenita bistven odstop od dotedanje sistemske ureditve. Opozorila je na možen poseg v ustavno varovana upravljavska upravičenja, pomanjkljivo obrazložitev izbranega merila, odsotnost strogega testa sorazmernosti in elemente tako imenovane neprave retroaktivnosti. Izpostavila je tudi možna vprašanja z vidika načela pravne države in varstva zasebne lastnine.

Ustavna presoja zato ni neutemeljena in ustavno sodišče bo moralo odgovoriti, ali je zakonodajalec izbral pravno dopusten in sorazmeren način za odpravo ugotovljene anomalije. Toda opozorila Zakonodajno-pravne službe še ne dokazujejo, da je dosedanja ureditev dobra ali da mora krožna struktura ostati nedotaknjena. Kažejo predvsem, da bi morala koalicija svojo rešitev bolje utemeljiti, določiti jasnejše prehodno obdobje in natančneje pojasniti poseg v obstoječa razmerja.

Komentar: Rok Čakš
Golob želi GEN-I zase, za kar uporablja svoj politični vpliv. Kaj pri strežbi Golobu dela zraven SD?!?

Mirko Mayer je v svojem komentarju 17. julija napovedal, kaj se bo zgodilo: družba GEN-I, na katero ima, kot v znamenitih prisluhih pravi več poznavalcev slovenskega politično-gospodarskega zaledja, iz ozadja še vedno močan vpliv Robert Golob, bo naredila vse, da se otrese vpliva lastnika – državljanov republike Slovenije.

Pri tem so potegnili zanimivo politično potezo: namesto, da bi nov člen zakona izpodbijali sami, so v ogenj poslali levo opozicijo. Zanimivo, je, da Robert Golob, kljub porazu na volitvah in navidezni nezainteresiranosti v vlogi opozicijskega prvaka, ohranja dovolj velik vpliv, da je dosegel skupen nastop opozicijskih strank za dosego zalo očitnega lastnega interesa – saj drugih, z državo povezanih motivov za skupno potezo levih strank v resnici ni – prej nasprotno.

Jasno, da je Svoboda kot osebni Golobov projekt, nosilka ideje. Prav tako pridružitev vazalne Levice ne čudi. Presenetljivo (ali pa ne) pa je ponovno zraven tudi SD. Ta se kar ne mori zviti izpod Golobovega vpliva, čeprav daje vtis, da si to želi. Ampak pri tem ji vedno znova spodrsne, ti njeni “zdrsi” pa postajajo že pomilovanja vredni.

Kakorkoli, slepiti se, da je za potezo sredi vročega poletja, ko je pozornost javnosti glede tovrstnih delikatnosti nikakršna, kakšen drug motiv kot partikularni interes Goloba in “njegovih” GEN-I-jevcev – spomnimo, da viri govorijo tudi o nameri po privatizaciji državnega energetskega podjetja – bi bilo zalo naivno.

2 odziva na “Spopad za Gen-I: koalicija bi vrnila vpliv državi, opozicija pa Robertu Golobu”

  1. Kapodistrias

    Pa saj ne gre tu samo za Gen-I, slovenska levica (Svoboda, Levica, SD) oziroma trenutna opozicija bo z referendumskimi pobudami in predlogi za ustavno presojo rušila vse, kar namerava storiti koalicija. Kdor tega ne vidi, je slep ali pa neumen, najverjetneje pa oboje. Slovenija je tako zelo zašla, da pride v poštev samo še vseljudski referendum za drugo republiko, kar pomeni, da bo treba resetirati mnoge oblastne organe in državne institucije, nekatere, povsem nepotrebne, pa celo ukiniti (KPK, varuhi človekovih pravic, načela enakosti, informacijska pooblaščenka itd, če ne celo US). Tako naprej preprosto ne gre več! Druga (in drugačna) republika!!!

  2. Trta

    Zgleda, da se SD- naslednica Zveze Komunistov, s tem ko brani Goloba, dejansko pokaže, kako tudi ona pomaga k razgradnji države Slovenije.
    Glasno se borijo proti kapitalizmu, hočejo pa PRIVATIZIRATI vse državne institucije, skupaj z US? So določene stvari, ki res niso razumljive. Tako, kot so železnice državne, mora ostati DRŽAVNA tudi ELEKTRIKA in njeno trženje. Dobički iz tega naj gredo v DRŽAVNO BLAGAJNO iz katere se napaja vsa druga infrastruktura, šolstvo, sociala, kultura…

    Kdo je sploh Golob in njegovi prijatelji, da hočejo državljanom “ukrasti” elektriko??? Kot kaže bi nam Golobisti najraje ukradli celo državo???

Komentirajo lahko naročniki