Duhovnik, pisatelj in publicist Branko Cestnik je v oddaji Spoznanje več, predsodek manj krščanski koncept sedmih glavnih grehov našel v slovenskem političnem in javnem prostoru. Kot pravi, političnega dogajanja ni mogoče pojasnjevati zgolj z ideologijami in programi, saj ravnanje politikov pogosto usmerjajo tudi njihove osebne slabosti.
V pogovoru z novinarjem Jožetom Bartoljem za Radio Ognjišče razmišlja takole:
Napuh se kot največja nevarnost kaže v prepričanju politikov, da imajo samo oni prav in da lahko brez dialoga rešijo državo. Politiki bi zato po njegovem potrebovali opomin, kakršnega so poznali v starem Rimu: tudi na vrhuncu moči ostajajo samo ljudje.
Pohlep vidi predvsem v korupciji in miselnosti, da posamezniku zaradi položaja nekaj pripada. Opozarja, da ni značilen le za kapitalizem, ampak tudi za nekdanje komunistične in današnje leve politično-gospodarske elite.
Pohoto Cestnik povezuje z zlorabo oblasti, saj lahko politična moč pri nekaterih ustvari občutek, da imajo pravico izkoriščati druge.
Jeza se po njegovo najbolj očitno kaže na družbenih omrežjih, zlasti na platformi X, kjer največ pozornosti pogosto dobivajo najbolj ostri in žaljivi zapisi. Takšna jeza po njegovem ustvarja zamere, maščevalnost in dolgotrajne družbene konflikte.
Požrešnost danes ni omejena na hrano, temveč vključuje tudi razkazovanje razkošja, politične bankete in potratno ravnanje z javnim denarjem.
Zavist označuje za tihega povzročitelja številnih političnih obračunov, saj uspešne posameznike pogosto spodkopavajo celo njihovi sodelavci.
Lenoba pa prinaša pomanjkanje delovne vneme in rezultatov, kar pripisuje tudi nekdanjemu premierju Robertu Golobu ter delom javnega in nevladnega sektorja.
Kot protiutež vsem sedmim grehom Cestnik postavlja ponižnost. Zgled vidi v športnikih, ki se ob uspehu zahvalijo trenerjem, sodelavcem, družini in Bogu ter priznajo, da zmage niso dosegli sami. Prav takšno skromnost bi po njegovem potrebovala tudi slovenska politika.
V oddaji si lahko pogledate tudi Cestnikova razmišljanja glede Irana, vere v športu in še česa. Povzetek urednika Alena Salihovića je na voljo na tej povezavi.
3 odzivi na “Sedem glavnih grehov slovenske politike”
Oh ja, ko bi le bile stvari v slovenski politiki tako preproste. Malo moraliziranja in malo spovednice, pa je vse rešeno.
V neki drugi oddaji taisti govori o Iranu. Sveta preproščina. Vsi teroristični napadi po Evropi in drugod po svetu so storjeni s strani sunitov. Nobeden terorist do sedaj ni bil šiit. Šiiti so v Iranu (90% ) .
Ljudje zdaj že večinsko po vseh zahodni kulturi ne navijajo za Iran in Palestino zaradi njihovih verskih prepričanj. Podpirajo jih oz. so na njihovi strani v spopadu zaradi tega, ker sovražijo ameriško in izraelsko politiko. V bistvu ne gre za navijanje za Iran ampak za izkazovanje sovraštva zoper ZDA, ki hodi po svetu in meče bombe.
Spoštovani gospod Cestnik, tudi pri športu ni treba iskati zgledov, tudi tam so, kot na vseh področjih družbenega delovanja, izvrstni, dobri, blagohotni, ponižni, pa tudi vzvišeni, naduti, oholi. Je pa res, da je duh današnjega časa tak, da v politiki in še kje s ponižnostjo veliko ne dosežeš. Preprosto ne razumejo te govorice, imajo te za šibke, slabiče. Morda se motim, vendar opažam, da je teh sedem glavnih grehov bolj izraženih pri levičarjih kot desničarjih (seveda ob dejstvu, da sta ta dva pojma pri Slovencih tudi precej pomešana).
7 smrtnih oz naglavnih grehov je univerzalnih. Nihče ni izvzet. . Kdo je brez greha?
Mimogrede: pohota ni oblastihlepnost. Pohota je točno to kar beseda pomeni. Oblastihlepnost je pa oblastihlepnost. ITD. Tovrstno duhovičenje ne vodi nikamor, ne pove nič. Na spletu so dostopni slovarji inštituta slovenskega jezika.
Komentirajo lahko naročniki