Predstavniki več nevladnih organizacij in civilne družbe so danes pred državnim zborom pozvali poslance, naj zavrnejo t. i. Šutarjev zakon, ki ga vidijo kot nevarnega in potencialno neustavnega. Vladi so predali tudi več kot tisoč podpisov pod peticijo za zagotovitev dostopa do pitne vode za vse prebivalce, tudi v romskih naseljih.
Predstavnik iniciative Glas ljudstva Jaša Jenull je na novinarski konferenci dejal, da zakon predstavlja »ogromno nevarnost za ustavo ter človekove, zakonske in socialne pravice«. Po njegovih besedah je bil sprejet brez javne razprave in brez vključitve civilne družbe, čeprav je premier Robert Golob ob nastopu mandata obljubljal stalni dialog.
Direktorica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja Katarina Bervar Sternad je med najbolj sporne ukrepe uvrstila možnost vstopa policije v stanovanja ali vozila brez sodne odredbe, uporabo tehničnih sredstev na “varnostno tveganih območjih”, omejevanje brezplačne pravne pomoči in podaljšanje pripora. Direktorica Amnesty International Slovenija Nataša Posel je opozorila, da bi zmanjšanje ali odvzem socialnih prejemkov le poglobil revščino in ne bi odpravil vzrokov za nasilje ali izključenost.
Podobna opozorila so podali tudi predstavniki Slovenske filantropije, Mirovnega inštituta, Ženskega lobija Slovenije in Greenpeacea. Nekdanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je vlado pozval, naj namesto represivnih ukrepov poskrbi za učinkovito izvajanje že obstoječe zakonodaje.
Na očitke je odgovoril podpredsednik vlade Matej Arčon, ki je dejal, da je zakon premišljen in namenjen »odločnemu boju proti oboroženemu kriminalu«. Poudaril je, da policija lahko vstopi v zasebne prostore le ob utemeljenem sumu ogrožanja varnosti.
V strankah Levica in SD so napovedali dodatne preglede zakonodajnega besedila ter poudarili, da morajo spremembe spoštovati načela sorazmernosti, ustavnosti in varovanja človekovih pravic. Poslanec Matej Vatovec je dejal, da upa, da do novih protestov ne bo prišlo, a razume razloge za nezadovoljstvo civilne družbe.
To, kar počnejo nekatere nevladne organizacije v zvezi s Šutarjevim zakonom, je njihov prispevek k ohranjanju romske populacije na robu družbe, vzpodbuda h kriminalu, neobiskovanju OŠ, zgodnji nosečnosti, njihovemu nezaposlovanju, neintegraciji in pot stran od uspešnega sobivanja
— Franci Kek (@FranciKek) November 12, 2025
Komentirajo lahko naročniki