Priznanje Palestine kot samostojne države, prepoved izvoza orožja prek slovenskega ozemlja v Izrael in uvoza blaga iz nezakonitih izraelskih naselbin na Zahodnem Bregu ter razglasitev dveh ministrov izraelske vlade za nezaželjeni osebi v Sloveniji. Politično so se odnosi med Slovenijo in Izraelom v mandatu vlade Roberta Goloba močno ohladili.
Vse to pa ni ustavilo rasti trgovinske menjave med državama, ki je zadnja leta najvišja v zgodovini, izvoz iz Slovenije v Izrael pa je lani doseglec celo absolutni rekord, ki ga utegne letos še podreti.
Jutrišnje odprtje rezidenčnega veleposlaništva Izraela v Sloveniji pa utegne sodelovanje med državama še okrepiti, in to tudi na področjih, kjer tega morda ne bi sprva pričakovali.
Kot so danes ugotavljali gostje Slovensko-izraelskega poslovnega foruma, ki je potekal ob robu odprtja veleposlaništva Izraela v Ljubljani, je največ priložnosti za sodelovanje med državama na področjih naprednih tehnologij, informacijsko-komunikacijske tehnologije in umetne inteligence, zdravstva, agroživilstva, vodnih tehnologij, transporta in turizma. Državi že sodelujeta tudi na področju obrambe in kibernetske varnosti. A slednje danes ni bilo v ospredju.
Slovenija je za Izrael zanimiva predvsem zaradi njene geostrateške lege v osrednji Evropi, je povedal Generalni direktor izraelskega ministrstva za zunanje zadeve Eden Bar Tal, medtem ko Izrael lahko Sloveniji ponudi izkušnje na področju inovacij, kjer Izrael večkrat naslavljajo tudi z imenom »narod startupov«.
Posebej veliko možnosti Bar Tal vidi na področjih visokotehnološkega agroživilstva in vodnih tehnologij, ki bi lahko pomagale Sloveniji tudi v spreminjajočih se klimatskih pogojih. Izraelci so doma v puščavi zgradili rastlinjake, ki z nekaterimi sortami sadja in zelenjave oskrbuje velik del Evrope.
Ne največji partner, a postaja vse pomembnejši
Po vrednosti blagovne menjave se je Izrael v letu 2025 uvrstil na 38. mesto med vsemi državami, s katerimi posluje Slovenija, kar je dve mesti višje kot leta 2024. Slovenija in Izrael sta izvedla za 244 milijonov evrov blagovne menjave, kar je 14 odstotkov več kot leto pred tem. Še več, za 50 odstotkov je zrasla menjava storitev med državama. Tudi število turistov iz Izraela v Sloveniji se je povečalo za 11 odstotkov.
Še bolj kot uvoz je rasel izvoz, ki je bil lani višji za 35 odstotkov. Slovenija v Izrael največ izvaža avtomobile in druga motorna vozila, kri, cepiva, toksine, mikrobne kulture, električne akumulatorje, mineralne volne, zdravila in papir. Med glavnim uvoznim blagom iz Izraela izstopajo sadje, naftna olja, mehanske naprave, alarmne naprave, krompir, agrumi, računalniki in telekomunikacijska oprema.
Med večjimi investicijami Izraela v Sloveniji so podjetja za proizvodnjo cevnih in pretočnih sistemov, med drugim za odvodnjavanje in odpadne vode, rezalnih orodij za industrijo in farmacevtska podjetja. Izraelske sisteme je v večino svojih sončnih elektrarn vgradil Gen-I, s slovenskimi podjetji pa sodelujejo tudi izraelska tehnološka podjetja. Med večjimi partnerji v Sloveniji so NIL, Zemanta in Smartis. Izraelska podjetja v Sloveniji pa najdemo tudi v avtomobilski industriji, kozmetiki in na področju digitalnega oglaševanja.
Veleposlaništvo kot priložnost, pa tudi grožnja?
Rezidenčno veleposlaništvo Izraela v Ljubljani bo po pričakovanjih izmenjavo med državama še okrepila, nad njegovim odprtjem pa niso navdušeni vsi. Že danes je ob prihodu izraelskega zunanjega ministra Gideona Saarja pred zunanjim ministrstvom pričakal manjši protest, kjer so protestniki vzklikali »stop genocide [stop genocidu]«.
Protestniki sicer ministrov Saarja in Toneta Kajzerja niso zmotili. Sar je množici celo pomahal, Kajzer pa je izrazil veselje, da je izraelski zunanji minister znova obiskal Slovenijo, prvič po 16-tih letih.
Zvečer se pripravlja še en protest v bližini novega izraelskega veleposlaništva. Za mnoge je sporna predvsem lokacija, ki se nahaja v neposredni bližini Ministrstva za obrambo.
Čeprav obseg blagovne menjave med državama znaša le okoli 0,2 odstotka, je Izrael na nekaterih specifičnih področjih, od obrambe in kibernetske varnosti, do upravljanja z vodo in naprednega agroživilstva med najbolj naprednimi ponudniki izdelkov in storitev. In zato si Slovenija praktično ne more privoščiti, da ne bi sodelovala. Tudi pod vladami, ki so navzven dajale izrazito proti-izraelske signale, je trgovina med državama rasla. Morda lahko prepovemo uvoz agrumov z Zahodnega Brega, a nekaterih tehnologij zaenkrat enostavno ne znamo nadomestiti.
In tega se zavedamo na obeh straneh. Ne glede na protestnike in njihove transparente, ki jih bodo seveda nekateri z veseljem pozdravili in verbalno podprli, nato pa se vrnili k biznisu, ki je enostavno preveč donosen in strateško pomemben, da bi se mu odpovedali.
En odgovor na “Golobov »embargo« proti Izraelu le slepilo za javnost: v ozadju so posli cveteli, danes podjetniki o skupnih interesih”
Gospod Merše, lepo ste obrazložili, da tudi tisti, ki javno danes protestirajo – radi poslujejo (tudi Golobov GEN-I je rabil Izraelske produkte) z Izraelom. Če me spomin ne vara, je tudi Kučan bil prijatelj z Izraelom – na začetku naše Osamosvojitve?
Komentirajo lahko naročniki