Desna sredina nima mandata za znižanje davkov? Kje se zalomi matematika Alenke Bratušek

Državni zbor je danes na že šesti izredni seji v tem mandatu obravnaval interventni zakon, ki prinaša več davčnih razbremenitev in so ga pripravili v trojčku NSi/SLS/Fokus, Demokratih in Resnici, podpira pa ga tudi SDS. Poleg vsebinskih kritik, ki izrekajo v opoziciji, se je včeraj v javnosti pojavila še ena, ki jo vselej, ko pride do besede, razlaga nekdanja premierka, trenutno pa odhajajoča ministrica za infrastrukturo in poslanka Gibanja Svoboda Alenka Bratušek.  

Očitek se glasi: Bodoča koalicija nima mandata volivcev, da Slovenijo popelje v smer, kamor jo obrača interventni zakon, torej v smer davčnih razbremenitev in več svobodne gospodarske pobude. Kaj torej pravijo številke?

Že včeraj v oddaji Politično s Tanjo Gobec, nato pa še vsaj dvakrat v Državnem zboru, je Alenka Bratušek v svoji razpravi ocenila, da volivci predlagateljem interventnega zakona niso dali mandata, da takšno reformo speljejo.

»Za ta obrat za 180 stopinj v radikalno desno stran mandata na volitvah niste dobili,« je trditev Alenke Bratušek, kar najprej utemeljuje z dejstvom, da je Robert Golob na volitvah osebno prejel več glasov, kot Janez Janša. Ime Robert Golob je na glasovnici obkrožilo 11.439 volivcev, medtem ko je ime Janez Janša »le« 9265 volivcev.

Alenka Bratušek o tem, kako so levi volivci premagali desne, čeprav so kot blok volitve dejansko izgubili. V vseh pogledih. pic.twitter.com/jUcATnCzMi

— Spremljamo (@spremljamo_tw) May 11, 2026

Zaradi razlik v velikosti okrajev in volilnega sistema je podatek o številu glasov za kandidata povsem nepomemben

Slovenija ima proporcionalni volilni sistem, kar pomeni, da stranke dobijo število poslancev, glede na število glasov, ki so jih prejele na volitvah na ravni celotne države. Stranka, ki je dobila 5 % in se posledično prebila v parlament, bo seveda imela poslanca, za katerega je v njegovem okraju glasovalo manj ljudi, kot morda za kandidata večje stranke v istem okraju, ki ni bil izvoljen.

V Slovenskem volilnem sistemu v prvi vrsti volimo stranko, ime kandidata pa nam pove, kdo od strankinih kandidatov se bo uvrstil v Državni zbor.

Primerjava Goloba in Janše je pri Bratuškovi še posebej zavajajoča, saj je prav Golob v resnici dosegel slabši rezultat od Janše. Oba sta kandidirala v dveh volilnih okrajih. Janša v okrajih Grosuplje in Ivančna Gorica, Golob v okraju Bežigrad 1 in Domžale 2.

Oba okraja, v katerih je kandidiral Janša, sta opazno manjša in štejeta okoli 16.300 oz. 13.400 volivcev. Golobova okraja sta bistveno večja, pri čemer imajo Domžale malo manj kot 23.000 volilnih upravičencev, Bežigrad pa dobrih 23.500.

Golob je tako nagovarjal za skoraj tretjino večja okraja, in bil pri tem bistveno manj uspešen, saj ga je podprlo »le« 33,50% volivcev za Bežigradom oz. 32,42 % volivcev v Domžalah. Janšo je medtem podprlo 38,11 % volivcev v Grosupljem in kar 44,24 % volivcev v Ivančni Gorici.

Stranke, ki so imele ukrepe interventnega zakona v programu, so krepko premagale levo koalicijo

Alenka Bratušek nadalje navaja, da je Svoboda premagala SDS, kar sicer drži, a v resnici ne gre za zakon SDS, pač pa za zakon, ki ga je pripravil trojček treh strank, podpira pa ga tudi SDS.

»Desni blok, kot ste se deklarirali pred volitvami in leva koalicija, kot smo se deklarirali mi, desni blok je na volitvah dobil 438.124 glasov, levi blok pa 484.460 glasov. In če štejemo vse glasove je leva stran dobila 558.699 glasov, desna pa 521.219 glasov. Če štejemo Demokrate k desni strani, kljub temu, da so Demokrati govorili, da bodo šli samo v mešano vlado.«

Alenka Bratušek med »desne« liste na volitvah tako šteje SDS, NSi+SLS+Fokus, Demokrate in Glas upokojencev Pavla Ruparja, kar v resnici pride na 521.219 glasov, medtem ko je lahko ugibamo, da med leve stranke šteje Svobodo, SD, Levico+Vesno, Prerod, Pirate, mi Socialiste in Alternativo za Slovenijo (kar je najbližje njenemu izračunu levih strank pri 558.689).

Bratuškova pri tem ne upošteva, da je v resnici kot koalicija na volitve šla samo aktualna koalicija Svobode, SD-ja in Levice s pridruženo Vesno, nihče drug pa ni v naprej napovedoval koalicije.

Volivci pa so zato lahko sodili po njihovih programih. In tako program Demokratov kot program Resnice je vsekakor vseboval ukrepe, kakršne trenutno določa interventni zakon. Vseh 581.825 volivcev strank, ki so podprli stranke, ki podpirajo interventni zakon, nikakor niso bili prevarani s tem, ko so zakon, takoj po volitvah tudi dobili.

Že 581.825 glasov je več, od 558.689, za katere je Bratuškova prepričana, da so glasovali proti interventnemu zakonu, vsaj pogojno pa bi jim lahko dodali tudi 26.811 glasov Slovenske nacionalne stranke in 4.193 glasov Glasa upokojencev, pa tudi kak suverinistični glas, ki ga je h Karlu Erjavcu pripeljal Dejan Kaloh.

Pa tudi na levi ni čisto jasno, če so vsi, ki so glasovali za prerod glasovali za nadaljevanje politike Roberta Goloba. Prej bi lahko rekli, da so upali na spremembo, četudi v levih okvirjih.

Demagogija, ki smo je že vajeni

Volilni sistem je v naprej znan, četudi je slovenski morda v nekaterih delih po nepotrebnem preveč kompliciran, je vsem jasno, da je za preboj v Državni zbor potrebno zbrati 4 odstotke glasov. V DZ je 48 poslancev, ki podpirajo interventni zakon in 40, ki ga ne. Analitično lahko rečemo, da so se volivci, tako po številu poslancev, kot absolutnem številu oddanih glasov, odločili za spremembo.

Je interventni zakon sprememba, ki so si jo želeli? Delno zagotovo. Če v celoti, bodo pa lahko pokazali na prihodnjih volitvah.photo