Koalicijska državnozborska večina je mimo dogovora z delodajalskimi združenji ter svarili zakonodajno-pravne službe o protiustavnosti predloga z 48 glasovi sprejela zakon o zimskem regresu, zimskem dodatku in spremembah sistema normirancev. Proti je glasoval le Miha Kordiš (moti ga, da obvezna božičnica ni obdavčena), opozicija se je vzdržala.
Zakon uvaja obvezno izplačilo zimskega regresa oziroma božičnice v višini polovice minimalne plače – letos 639 evrov –, ki mora biti zaposlenim nakazana najpozneje do 18. decembra, če pa do takrat zakon še ne bo ne bo stopil v veljavo, pa naslednji delovni dan po njegovi uveljavitvi. Znesek bo neobdavčen, podjetja z likvidnostnimi težavami pa ga bodo lahko izplačala do konca marca prihodnjega leta. Upokojenci bodo do 19. decembra prejeli 150 evrov zimskega dodatka, saj pokojninska reforma še ni začela veljati.
Tretji del zakona prinaša spremembe za normirance: prihodkovni prag za vstop v sistem se zvišuje na 120.000 evrov, za t. i. popoldanske espeje na 50.000 evrov, višji so tudi pragovi za obvezen izstop. Bodo pa normiranci s prihodki, večjimi od 60 tisoč evrov, še naprej plačali polni, 20-odstotni davek. V času Janševe vlade pred prvim Golobovim posegom so bili prihodki do 100 tisoč evrov obdavčeni s štirimi odstotki. To pomeni, da bo normiranec s 150 tisoč evri prihodka, še vedno plačal 10.900 evrov več davka kot v času desnosredinske vlade.
Koalicija (Svoboda, SD, Levica) sprejeti zakon podpira kot socialno pravičen ukrep, ki krepi kupno moč in zmanjšuje razlike med delavci. Opozicija ga ocenjuje kot fiskalno tvegan in nepregleden, vendar mu ni nasprotovala. Kritizirala je pogosto spreminjanje sistema normirancev in opozorila na morebitne negativne posledice za gospodarstvo. V državi namreč okoli 30 odstotkov podjetij posluje negativno in ti bodo imeli, kljub predvidenem odlogu, z izplačilom obvezne božičnice velike težave.
Kaj lahko ustavi uveljavitev zakona?
Za pričakovati je, da bo zakon doletel veto državnega zbora, ki je lahko vložen do 18. novembra. Od tu naprej so roki sledeči: državni zbor lahko veto povozi že 19. novembra. Do 26. novembra je možna pobuda za referendum s 2.500 podpisi. Če DZ oceni, da referendum ni dopusten (ker so v zakon “vstavili” davčne člene o normirancih, refeferendum o davčnih vprašanjih pa ni dopusten), to potrdi do 27. novembra, sklep objavi 28. novembra, pobudnik pa lahko do 13. decembra zahteva presojo ustavnega sodišča, ki ima za odločitev 30 dni – kar bi lahko zamaknilo uveljavitev zakona v januar, zakon pa ne predvideva izplačila božičnice za nazaj.
Naročniška vsebina
Ogabno. Kot da bi Levica dala iz svojega žepa, ne pa iz našega. Denarju se odpovedujem, v celoti ga bom namenil za kakšno politično nadležno organizacijo, vsebino ali aktivnost. pic.twitter.com/Oaj4uOi0Vm
— Žiga Turk (@ZigaTurk) November 11, 2025
En odgovor na “Delodajalci in zakonodajno-pravna služba povoženi, obvezna božičnica izglasovana v državnem zboru. Kaj pa zdaj?”
Veliko vprašanje je: “Ali lahko vlada razpolaga s privat lastnino”?
Vsak lastnik – v demokratični državi, lahko s svojo lastnino razpolaga tako, kot sam hoče.
Vlada lahko vpliva na davke in prispevke. Delodajalec je dolžan držati se le DELOVNE POGODBE???
Ali lastnina ni več USTAVNA PRAVICA?
Ali bo naslednja vlada lahko sprejela sklep, da Golobovo (ker prodaja državno elektriko) podjetje – DENAR razdeli na vse državljane?
Komentirajo lahko naročniki