45,8 odstotka mladih muslimanov na Saškem želi, da bi se vzpostavila islamska teokracija

Lani objavljena raziskava med mladimi v nemški zvezni deželi Spodnja Saška ugotavlja, da del mladih muslimanov zagovarja islamistična in demokraciji sovražna stališča. Raziskava je zajela pretežno dijake v starosti 15 let, le manjši delež dijakov pa je bil muslimanski. A podatki med 300 mladimi muslimani, ki so sodelovali v raziskavi so zaskrbljujoči.

67,8 % vprašanih meni, da so pravila Korana pomembnejša od nemških zakonov,
36,5 % meni, da bi se morala nemška družba bolj ravnati po islamskih pravilih,
35 % izraža razumevanje za uporabo nasilja proti tistim, ki žalijo islam,
18,1 % meni, da je nasilje sprejemljivo sredstvo pri širjenju in uveljavljanju vere,
45,8 % ima islamsko teokracijo za najboljšo obliko državne ureditve.

Zaradi premajhnega vzorca raziskava med mladimi muslimani sicer ni reprezentativna, a tudi obširnejše raziskave v Nemčiji nakazujejo na podoben trend. Čeprav so skupne številke med celotno populacijo opazno nižje, je podobno zaznan trend opazne radikalizacije med mladimi. Mlajši kot so anketirani muslimani, pogosteje se odločajo za skrajno islamska stališča. Pogosto gre sicer za v Nemčiji rojene potomce priseljencev, ki obiskujejo tudi nemške šole.

Na ravni celotne Nemčije je bila leta 2021 opravljena raziskava “Ljudje v Nemčiji”, ki sicer vključuje polnoletne nemške muslimane, torej starejše od 18 in ne mladostnikov, kot raziskava s Saške, je pa postavila podobna vprašanja.

18,8 % se v celoti ali večinoma strinja s trditvijo, da je islamska teokracija najboljša oblika državne ureditve.
26,1 % meni, da so pravila Korana pomembnejša od nemških zakonov.
14,5 % podpira uveljavitev več islamskih pravil v nemški družbi.
8,8 % bi kalifat vsaj delno videlo kot možno možnost.
16,5 % meni, da je nasilje zaradi žaljenja vere sprejemljivo.
3,3 % bi podprlo uporabo nasilja za uresničevanje islamskih ciljev tudi brez predhodnega napada.
2 % bi se osebno v tej smeri dejansko aktivno vključila.

Raziskava ugotavlja, da je 9,3 odstotka muslimanov naklonjenih skrajnim islamističnim idejam na splošno, kar na ravni družbe, v kolikor govorimo o reprezentativnem vzorcu, pomeni pol milijona polnoletnih muslimanov, ki so naklonjeni radikalnim islamskim stališčem, preko 100.000 takih, ki bi se aktivno vključili v dosego cilja vzpostavitve islamske teokracije v Nemčiji.

Raziskava ob tem na obravnava mladoletnih muslimanov, že med polnoletnimi pa so bistvene razlike. V starostni skupini 18-34 let jih je islamizmu naklonjenih 12 odstotkov, med starejšimi od 60 let pa le 1,2 odstotka.

V analizi avtorji raziskave sicer ugotavljajo, da je radikalizacija prisotna tako pri migrantih, kot pri drugi generaciji potomcev priseljencev, za katere so mislili, da so integrirani prek obiskovanja nemških vrtcev in šol. Kot ugotavljajo, klasični dejavniki integracije v Nemčiji ne morejo več učinkovito usmerjati procesa oblikovanja identitete. Vpliv dodatno pripisujejo tudi internetu in drugim drežljajem, ki niso pod nadzorom družbe, ki jih vodijo v ekstremizem.

Ali povedano preprosteje: ljudje, ki iščejo sami sebe, potrebujejo cilje, vizije in vero v nekaj, da bi se lahko razvili in našli lastno pot. Zato je potrebna okvirna identiteta, ki ponuja občutek pripadnosti in obljubo napredka. Nemčija pa jim tega očitno do sedaj ni zmogla ponuditi.

Komentar: Peter Merše

Naivnost, zgrešenost migracijske politike in odsotnost jasnih identitetnih temeljev

Raziskava kaže, da je nemška migracijska in intgracijska politika do tujcev povsem zgrešila in zatajila.

Prvič, ker od njih ničesar ne zahteva, temveč zgolj daje in družbo prilagaja njim.

Drugič, ker je sama zatajila lastno identiteto. Nemogoče je torej pričakovati, da se bodo prišleki, ki so ponosni muslimani integrirali v družbo, ki ima sama sebe manj vredno. Dokler ne bodo Nemci, in enako velja praktično za vse zahodno in srednje evropske narode, svoje identitete postavili na zdravo domoljubje in vrednote, na katerih je bila naša civilizacija utemeljena, ne morejo pričakovati resne integracije. Nihče se ne integrira v družbo, ki ne ve niti, katerega spola so njeni posamezniki.

Tretjič, dokler bodo tolerirali versko vzgojo, ki je izrazito sovražna do nemške kulture, prek mošej, financiranih iz držav kot je Katar, Savdska Arabija, Združeni arabski emirati in podobno, ne morejo pričakovati drugačnih rezultatov. Država in verske skupnosti so vsekakor ločene, ampak temelj za skupno sobivanje pa mora obstajati. Nemogoče pa je tolerirati versko skupnost, ki je agresivna in napadalna do drugih verskih skupnosti in ne-verujočih.

Prosto po Gibanju Svoboda, malo manj korenčkov in več palic bo potrebnih, pa tudi kak korenček v obliki obeta boljšega življenja, ki pa mora biti pogojen z integracijo. brez tega bo Nemčija v nekaj desetletjih postala kalifat.